Župnijsko adventno romanje v Graz

V soboto, 13. decembra 2025, smo se zbrali pri kapelici Marije Pomagaj v Kamnici. Tam se vedno zberemo, ko se odpravljamo na romanje in pričakamo avtobus. Tokrat se je g. župnik Primož odločil za romanje v avstrijski Graz oz. Gradec kot se lepo imenuje po slovensko. Avtobus je bil poln do zadnjega sedeža in razpoloženje temu primerno veselo. Po molitvi za srečno pot, nas je pozdravil vodič Franc (Franček, Frenk, Franz …). Pozdravil nas ni le v svojem imenu, pač pa tudi v imenu šoferja Tomaža, Turistične agencije Rudi Tours in prevozništva Rudi Tours. Na poti je prišlo do izraza njegovo neizmerno znanje in poznavanje. Poleg šal, nam je spotoma razložil vso zgodovino od Avstroogrske, države SHS, ljubezensko življenje vladarjev, vpade Turkov v naše kraje, industrijske proizvodnje … V poplavi informacij so nekateri malo zadremali, drugi pa smo mu zbrano prisluhnili in skušali obdržati vsaj delček povedanega v svojem spominu.

Ustavili smo se na počivališču Tepanje, kjer nas je pozdravilo sonce. Na pot smo se namreč odpravili v gosti megli. Na avtobusu je bila z nami godovnjakinja Lucija, ki nas je na počivališču postregla s slastnimi piškoti in šilcem medenega žganja. Mi pa smo ji zaželeli obilo zdravja in vsega dobrega. Ko smo se približevali Grazu, nam je vodič opisal to mesto. Graz je glavno mesto zvezne dežele Štajerske. Leži ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji. To je univerzitetno mesto. Gradec je mesto z veliko znamenitosti. V njem si lahko ogledamo sloveči stolp z uro, zvonik, deželno hišo, topniški branik, stolnico sv. Tilna, mavzolej, trg Schlossberg, mestni park, baziliko Marije Tolažnice ...

Mi smo se ustavili v minoritski cerkvi Maria Hilf (Marija Pomagaj). Tu je tudi minoritski samostan, v katerem je velika jedilnica oz. dvorana, namenjena različnim dogodkom. Tu nas je pričakal in toplo sprejel slovenski minorit p. Jože Lampret, ki vsak teden hodi iz Olimja v Graz maševat in spovedovat. P. Jože nam je opisal zgodovino samostana in trenutno delovanje minoritov v Grazu.

Okoli 13. ure smo imeli v cerkvi sv. mašo. Pri maši smo prepevali ob spremljavi organistke Tine Mavec. Po maši smo se zbrali na trgu pred cerkvijo. Peš smo prečkali reko Muro čez otok, ki so ga naredili leta 2003, ko je bil Graz evropska prestolnica kulture. Otok je moderna zgradba, v kateri potekajo različne kulturne prireditve. Šli smo na glavni trg, kjer smo si od zunaj ogledali najpomembnejše mestne zgradbe, se ustavili ob stojnicah … Na dvorišču zgradbe, kjer deluje zvezna vlada, smo si ob božičnih melodijah harfista ogledali jaslice iz ledu, ki jih je postavil finski umetnik. Videli in prisluhnili smo mnogim uličnim glasbenikom. Nekateri so istočasno igrali več instrumentov hkrati in pri tem prikazali veliko domišljije in iznajdljivosti. Pot smo nadaljevali do stolne cerkve sv. Tilna. V cerkvi so potekale priprave na božični koncert. Imeli smo priložnost prisluhniti delčku koncerta. Od 16. do 19. ure smo imeli prosto in si je lahko vsak po svoje ogledoval mesto. S prijateljico sva se peš odpravili na grajski hrib (Schlossberg). Nanj se lahko pride z dvigalom ali vzpenjačo, ki je zelo atraktivna. Zaradi predolge vrste čakajočih, sva se odpravili peš, po zelo strmih stopnicah. Ko sva se vzpenjali, sva bili priča veličastnemu sončnemu zahodu in opazovali prižiganje luči po mestu. Tudi tu je bilo veliko stojnic, imeli pa so precej zasoljene cene. Spotoma sva pojedli kranjsko klobaso in Leber käse in odšli na glavni trg, kjer smo se zopet zbrali in skozi mestno obzidje odšli do avtobusa.

Ob povratku domov smo se ustavili na Šentilju, nato pa pot nadaljevali do doma. Tega dela poti se ne spominjam, ker me je premagal spanec. Polni vtisov smo se poslovili in porazgubili vsak v svojo smer. 

Maja Sedej Prosenc