Oznanila in mašni nameni

 

 

KRIŽEV POT

Križev pot je pobožnost s katero se poglabljamo v Jezusovo trpljenje in njegovo smrt. S tem želimo okrepiti zavedanje, kaj je Božji Sin pretrpel za nas, da bi nas odrešil. Lepo vabljeni k molitvi križevega pota vsak petek pol ure pred sveto mašo in vsako nedeljo ob 14.00. Na tiho nedeljo, 6. aprila, bomo molili križev pot v župnijski cerkvi sv. Helene.

 

SPOVEDOVANJE PRED PRAZNIKI

Spovedovanje pred praznikom velike noči bo v petek, 11. aprila, od 18.00 do 20.00. V spovednici bo eden od bratov kapucinov, sam pa bom pred mašo na voljo za spoved v zakristiji. Ne pozabimo se pripraviti na veliko noč tudi z dobro spovedjo!

 

CVETNA NEDELJA

S cvetno nedeljo vstopamo v veliki teden – teden spomina in praznovanja največjih praznikov naše vere. Pri vseh svetih mašah na cvetno nedeljo (tudi pri sobotni) bomo blagoslovili zelenje in z njim pozdravili Jezusa, ki prihaja v svoje mesto Jeruzalem. Slovesni blagoslov bo pri maši ob 10.30, ko se zberemo pred kipom Janeza Janeža. Vabim vas, da s tem dejanjem zavestno vstopimo v praznovanje velikega tedna.

 

SVETO TRIDNEVJE

Z večerno mašo velikega četrtka bomo vstopili v obhajanje svetega tridnevja. Vsi obredi bodo ob 19.00. V četrtek in petek bo po obredih še molitvena ura. Na veliko soboto bo kot običajno ob 6.00 blagoslov ognja in vode, od 12.00 dalje pa blagoslov velikonočnih jedi po utečenem razporedu. Več informacij o svetem tridnevju boste dobili v posebni številki Odmeva.

 

VELIKA NOČ

Nedelja, 20. aprila, je za vse katoličana zelo pomemben dan, saj obhajamo naš največji praznik – veliko noč. To je dan, ko se spominjamo Jezusovega vstajenja od mrtvih. To je dan, ko so bili premagani Satan, greh in smrt. Kristjani to zmago in veselje nad Jezusovim vstajenjem pokažemo s slovesno procesijo, ko Vstalega Jezusa ponesemo v naš kraj. Lepo vabljeni ob 7.00 k vstajenjski maši in ob 10.30 k slovesni maši. Pri obeh svetih mašah bo ofer za toplotno črpalko.

 

»Eno samo dobro prejeto obhajilo nas je sposobno spremeniti v svete in popolne.«

(sv. Frančišek Saleški)

 

NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA

Prva nedelja po veliki noči ima kar tri imena: Tomaževa nedelja, Bela nedelja ali nedelja Božjega usmiljenja. V zadnjih letih v ospredje prihaja predvsem ime nedelja Božjega usmiljenja, saj najbolj odseva vse tisto, kar je Jezus storil za nas. Lepo vabljeni k svetim mašam, kjer bomo skupaj počastili Božje usmiljenje in se zahvalili Bogu za njegovo ljubezen do nas. Ob koncu svetih maš bo blagoslov z relikvijo sv. Favstine Kowalske, največje glasnice Božjega usmiljenja.

 

DOBRODELNI KONCERT ŽUPNIJSKEGA ZBORA SV. HELENE

Naš domači župnijski pevski zbor vabi na letni dobrodelni koncert, ki bo potekal na nedeljo Božjega usmiljenja, to je 27. aprila v večernih urah. Sredstva, ki jih bomo zbrali na ta dan, bomo namenili slovenski organizaciji Za otroke sveta, ki v afriški državici Gambija pomaga prebivalcem s skrbjo za boljšo prihodnost otrok in države. Obeta se torej razgiban zborovski koncert, obarvan v orgelske in ritmično duhovne note.

 

ZBIRANJE SREDSTEV ZA MENJAVO TOPLOTNE ČRPALKE

Kakor sem že omenil pri svetih mašah, bo v letošnjem letu potrebna menjava toplotne črpalke, ki ogreva cerkev, pastoralni dom in župnišče. Menjava toplotne črpalke bo kar velik finančni zalogaj za našo župnijo, a mislim, da bomo tudi to uspeli urediti. Trenutno smo v fazi zbiranja predračunov in zbiranja sredstev. Okviren strošek menjave bo med 23 000€ in 25 000€. Hvala vsem, ki ste že in ki še boste darovali v ta namen (pri nabirkah, v nabiralniku v cerkvi ali v župnišču). Bog povrni!

 

RADIJSKI MISIJON NA RADIU OGNJIŠČE

V obdobju od 6. do 12. aprila 2025 bo na Radiu Ognjišče potekal radijski misijon z naslovom »Gospod, pomnoži nam vero!« (Lk 17,5), v katerem bomo obeležili 1700-letnico nicejske veroizpovedi. V osrednjih dnevnih govorih ob 17.00 bodo sodelovali škofje ordinariji, ki bodo premišljevali o besedilu veroizpovedi. Vsak večer ob 20.00 lahko prisluhnete pogovornemu večeru »Vprašajte škofa«. Oddaja bo prenašana v živo in vsak večer odgovarja drug škof. Lepo vabljeni k poslušanju. Naj nam bodo tudi te vsebine v pomoč pri pripravi na veliko noč.

 

 

SVETO LETO 2025

SVETOLETNI ODPUSTEK

Kaj so odpustki in pod kakšnimi pogoji lahko prejmemo svetoletni odpustek?

Redna oblika podeljevanja Božjega odpuščanja je zakrament svete spovedi, h kateri spada tudi naložena pokora. Pokora nam je v pomoč, pri premagovanju grešne navade, ki ostane pri grehu. Bog nam pri spovedi grehe odpusti, vendar grešno nagnjenje ali navada pa običajno ostane. Te se postopoma očiščujemo s pokoro na tem svetu ali v vicah “na onem”. S popolnim odpustkom nam je odpuščena – ali bolje rečeno v moči zadostitev Kristusa in vseh svetnikov nadomeščena – zdravilna kazen za naše grehe, ki bi je bili deležni na tem svetu, ali bi jo morali odslužiti v vicah. Kakor je bilo v Judovski kulturi odpuščanje vseh dolgov bistvena sestavina svetega leta, tako tudi Cerkev v svetem letu, v redu duhovnega življenja, naklanja odpuščanje vseh dolgov. V službi odrešenja pod določenimi pogoji naklanja popolni odpustek vsem kristjanom, ki so se ustrezno pripravili. Kakor vsak drugi popolni odpustek, je tudi Jubilejni odpustek mogoče prejeti samo enkrat na dan. Mogoče pa ga je nakloniti – v obliki priprošnje – tudi rajnim dušam v vicah.

Osnovni pogoji za pridobitev odpustka so:

  • Resnična skesanost (nenavezanost na greh), ki jo vodi duh ljubezni
  • Očiščenje v zakramentu pokore in sprave
  • Okrepitev s svetim obhajilom
  • Molitev po papeževih namenih

Poleg osnovnih pogojev pa je potrebno opraviti še eno izmed naslednjih posebnih določil:

  1. Romanje h kateri koli svetoletni cerkvi (v naši škofiji so to stolnica, cerkev na Rakovniku in baziliki v Stični in na Brezjah)
  2. Pobožen obisk svetih krajev
  3. Delo usmiljenja in pokore

Več o odpustkih si lahko preberete v zgibankah ali pa v knjižici O odpustkih čisto po domače. Oboje se nahaja v cerkvi pod korom.

ZA DUHOVNI PREMISLEK

GLAVNE MAŠNE PROŠNJE SVETEGA TRIDNEVJA

Za duhovni premislek se v mesecu aprilu ustavimo pri glavnih mašnih prošnjah svetega tridnevja, ki so vsebinsko zelo bogate, a jih tolikokrat preslišimo in gre njihova vsebina mimo nas. Premišljujmo o njih, da bomo bolj doživeto obhajali velikonočno skrivnost.

 

Veliki četrtek

Vsemogočni večni Bog, obhajamo spomin svete večerje, ko je tvoj ljubljeni Sin, preden se je izročil v smrt, zaupal Cerkvi novo in trajno daritev in gostijo svoje ljubezni. Daj nam iz tako velike skrivnosti prejemati polnost ljubezni in življenja. Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

 

Veliki petek

Nebeški Oče, s trpljenjem Kristusa, tvojega Sina, našega Gospoda, si nas osvobodil izpod oblasti smrti, ki je kot nesrečna dediščina greha prešla na vse rodove, in nas naredil njemu podobne. Kakor smo po sili narave nosili podobo zemeljskega človeka, tako naj zaradi milosti posvečenja nosimo podobo nebeškega. Po Kristusu, našem Gospodu.

 

Velika sobota

Večni Bog, to presveto noč razsvetljuješ s slavo Gospodovega vstajenja. Zbudi v svoji Cerkvi duha posinovljenja, da ti bomo telesno in duhovno prerojeni služili s čistim srcem. Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

 

Velika noč

Vsemogočni večni Bog, danes je tvoj Sin premagal smrt in nam odprl vrata večnega življenja. Praznovanje njegovega vstajenja naj nas v Svetem Duhu prenovi, da bomo tudi mi vstali in hodili v luči življenja. Po našem Gospodu, Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

 

 

ROMANJE KRIŽA V SVETEM LETU

V letošnjem svetoletnem postnem času bomo imeli v naši župniji romanje križa (po vzoru »Marijo nosijo« v adventu). Na pepelnico bomo pri maši blagoslovili križ, ki bo romal po vseh vaseh v župniji, in se v cerkev vrnil na veliki petek. Namen romanja križa je, da znamenje našega odrešenja stopi v ospredje, da se v svetem letu zavemo milosti, ki jih prejemamo po zaslugi Jezusovega trpljenja ter tudi to, da se med nami utrdijo poti – tako duhovne kakor tudi fizične. Skupaj s križem bo potoval tudi molitvenik (s križevim potom in premišljevanji za žalostni del rožnega venca) ter zvezek, kamor boste lahko zapisali svoje prošnje, vtise in pričevanja. Družina, ki sprejme križ v svojo hišo, naj se tisti večer zbere k molitvi in morda povabi še koga od sosedov, ki ni sprejel križa na svoj dom. Naslednji dan pa ta družina odnese križ k naslednji družini.

Zaradi lažje organizacije smo na ŽPS-ju določili predstavnike vasi, h katerim se lahko prijavite za sprejem križa. Kdo je predstavnik vasi in v katerem postnem tednu je vas na vrsti pa je napisano v spodnji tabeli.

postni teden

datum

vas

predstavnik

pepelnica -

5.3. – 8.3.

Klopce

Marija Zavrl

prvi postni teden

9.3. – 15.3.

Vrh, Zagorica, Križevska vas, Velika vas

Irena Prašnikar

drugi postni teden

16.3. – 22.3.

Senožeti

Petra Doblekar

tretji postni teden

23.3. – 29.3.

Dolsko in Laze

Katarina Vode

četrti postni teden

30.3. – 5.4.

Vinje in Osredke

Erna Pustotnik

peti postni teden

6.4. – 12.4.

Kamnica in Petelinje

Marko Selšek

šesti postni teden

13.4. – 16.4.

kdor še želi

 

 

PRAZNIK GOSPODOVEGA OZNANJENJA

Praznik Gospodovega oznanjenja praznujemo 25. marca. Lepo vabljeni k svetima mašama, ko se bomo spomnili tega pomembnega trenutka, ko je nadangel Gabriel Mariji oznanil, da bo spočela Božjega Sina. Pred večerno sveto mašo bomo skupaj molili veseli del rožnega venca.

 

ČIŠČENJE CERKVE:

V postnem času naj se ne krasi z rožami in cvetjem, saj je post spokorni čas.

 

SVETO LETO 2025

SVETA VRATA

Pomemben simbol vsakega svetega leta so tudi sveta vrata. Odprtje svetih vrat velja za uraden začetek svetega leta. Vsaka vrata predstavljajo prehod – iz ene strani na drugo stran. Sveta vrata pa se nanašajo na duhovni prehod, ki ga mora vsak kristjan prehoditi od greha k milosti, seveda s pogledom uprtim na Kristusa.

Simbolika svetih vrat izhaja iz Janezovega evangelija, kjer Jezus sam o sebi pravi: »Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil« (Jn 10,9) Le s prehodom »skozi« Njega lahko človek v polnosti uresniči svoje življenje pred seboj, drugimi in Bogom. »Odpreti sveta vrata na stežaj pomeni neomejen dostop in popolno odprtost do skrivnosti odrešenja, brez ovir in omejitev, tako vernim kot nevernim. Gre za prehod iz greha in zadoščevanja za grehe v osvoboditev (odpustek), iz teme v svetlobo, iz nevednosti v modrost, iz nevere na pot upanja, iz vase zazrtosti v odprtost sprejemanja in iz drame duhovnega tavanja v objem Božjih milosti.« Posebej sporočilno je, da lahko skozi sveta vrata samo vstopimo, ne moremo pa izstopiti. Romano Guardini je zapisal, da nam vrata govore: »Pusti zunaj, kar ne spada noter, misli, želje, skrbi, radovednost, nečimrnost. Pusti zunaj vse, kar ni posvečeno. Očisti se, v svetišče stopaš!« 

Prva sveta vrata je najverjetneje odprl papež Martin V. in sicer leta 1423 v baziliki sv. Janeza v Lateranu. Papež Sikst IV. pa jih je odprl leta 1475 v cerkvi sv. Petra. Za leto 1500 je papež Aleksander določil, da se sveta vrata v Rimu odprejo hkrati v vseh štirih bazilikah.

 

ZA DUHOVNI PREMISLEK

ROŽNI VENEC SVETEGA JOŽEFA

Molimo ga na običajni rožni venec. Pri križu molimo vero, na velike jagode med desetkami Oče naš in na koncu vsake desetke Slava Očetu.

Namesto Zdrave Marije molimo:

Pozdravljen, pravični Jožef, ženin svete Božje Matere, deviški oče Jezusa Kristusa, (skrivnost)…

Sveti Jožef, prosi za nas, da po tvojem zgledu sveto živimo in dosežemo večno blaženost v nebesih. Amen.

Pri prvih treh jagodah dodamo prošnje:

  • ki nam pomnoži vero
  • ki nam utrdi upanje
  • ki nam vžgi ljubezen

Skrivnosti pri desetkah:

  1. ki si ga goreče ljubil.
  2. ki te je ubogal in ljubil.
  3. za katerega si marljivo delal.
  4. ki ti je pomagal pri delu.
  5. ki je bil ob tebi, ko si umiral.

Namesto O Jezus, odpusti nam naše grehe, molimo:

O dobri, blagi, potrpežljivi in ponižni sveti Jožef, sprejmi nas vse za svoje otroke in nam bodi  vedno dober in zvest oče. Amen.

Na koncu rožnega venca:

Bog Oče, tvoja neustvarjena Beseda se je v tišini  odela v slabotno človeško naravo v skritosti nazareškega doma, kjer je bil sveti Jožef glava družine. Po njegovi priprošnji v nas pomiri hrup strasti in neurejenih nagnjenj, da bomo s svojimi besedami častili le Tebe, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.

 

MOLITEV ČEŠČENJA KRIŽA
Častim te, o predragoceni križ, ki si okrašen z najsvetejšimi udi in prepojen z dragoceno krvjo. Molim te, o moj Bog, ki si pribit na sveti križ iz ljubezni do mene. Zaupam vate in v tvoje srčno usmiljenje! Amen.

(dodamo še 5 Očenašev na čast petim Jezusovim ranam)

 

POJASNILO GLEDE MAŠNIH NAMENOV

Že nekaj časa lahko opazite, da sta kak dan napisana dva mašna namena pri eni maši in oba na začetku maše tudi imenujem. Tu ne gre za združevanje mašnih namenov! Duhovniki smo dolžni opraviti vsak prejeti namen posebej, lahko pa mašni namen (in s tem tudi dar za mašo) oddamo drugemu duhovniku, ki jim primanjkuje mašnih namenov. Pri maši tako molimo za oba prebrana namena, en namen (običajno prvi) mašujem jaz, drug namen pa je opravljen drugje. Oddane maše običajno oddam v ljubljansko stolnico, duhovniški dom ali pa k sestram v Malo Loko.

Tukaj bi rad opozoril, da maša ni manj vredna, če sta imenovana dva namena. Sveta maša je Kristusova daritev, ki ima popolnoma enako vrednost ali jo obhajamo na veliko noč ali pa na navaden delavnik! Vsak človek pride k maši s svojo prošnjo in s svojim namenom. Če duhovnik prebere da daruje mašo za nekega pokojnega, to ne pomeni, da vsi zbrani molijo za tega pokojnega. Vsak pred Boga prihaja s svojo zahvalo in prošnjo in jo daruje Bogu.

V svojem imenu in v imenu vseh duhovnikov, katerim dam oddane maše, se zahvaljujem za vse vaše darove! Za nas duhovnike so ti mašni darovi naša »plača« in za številne edini osebni prihodek. Bog povrni!

ODDANE MAŠE: za duše v vicah (10x), +Frančiška Pogačar (18x), +Marija Mohar (gregorijanske maše), +Ciril Kokalj (gregorijanske maše in 19x), po namenu (46x)

SREČANJA SKUPIN IN SESTANKI

  • Župnijski pastoralni svet: četrtek, 3. aprila, po večerni maši
  • Ministrantske vaje: sobota, 5. april, ob 9.00 ter uro pred obredi
  • Molitvena skupina: vsak četrtek pred večerno mašo
  • Slavilna skupina: vsak torek po večerni sveti maši
  • Biblična skupina: ponedeljek, 7. aprila, ob 19.00
  • Spovedovanje pred prazniki: petek, 11. april, med 18.00 in 20.00

ČIŠČENJE CERKVE:

06.04.2025

5. POSTNA NEDELJA - TIHA

SENOŽETI

11-20

13.04.2025

6. POSTNA NEDELJA - CVETNA

SENOŽETI

21-30B

20.04.2025

VELIKA NOČ

SENOŽETI

31-40

27.04.2025

 NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA

SENOŽETI

41-50

V postnem času naj se ne krasi z rožami in cvetjem, saj je post spokorni čas.

 

OBLATI bodo na razpolago na cvetno nedeljo pri cerkvi ali pri Jožetu Bokalu doma.

BOŽJI GROB v cerkvi bomo postavljali v ponedeljek, 14. aprila, ob 17.00. Prosim za pomoč, saj je potrebno kar nekaj dela.

Nosače bander, sveč in neba, pritrkovalce in vse, ki sodelujete pri velikonočni procesiji prosim, da se dogovorite in obvestite med seboj. Naj procesija lepo teče in naj bandera ne ostajajo v cerkvi.

OBHAJANJE BOLNIKOV bo v mesecu aprilu dvakrat: v petek, 4. aprila, ter v velikem tednu v torek, 15. aprila. Če bi še kdo od ostarelih in bolnih pred prazniki želel prejeti zakramente spovedi, bolniškega maziljenja in obhajilo, naj do cvetne nedelje sporoči v župnišče.