V neki slovenski župniji je babica Marija vsak oktobrski večer sedla k oknu z lesenim rožnim vencem v rokah. Nekega dne jo je opazoval vnuk, študent, ki je bil ves zaskrbljen zaradi izpitov. Malce nestrpno jo je vprašal: »Babica, zakaj vsak dan ponavljaš vedno iste besede? Mar ti ni dolgčas?« Babica se je blago nasmehnila, ga prijela za roko in rekla: »Vidiš, ko prideš k meni na obisk, mi ni pomembno le to, da mi poveš novice. Pomembno mi je, da si z menoj in da čutim tvojo bližino. Enako je z Marijo. Ko ponavljam te zdravemarije, ne štejem besed. Vsaka jagoda je kot korak na sprehodu z nebeško Materjo, ko skupaj premišljujeva o Jezusovem življenju.«
Iz predala je izvlekla star listič z mislijo bl. Antona Martina Slomška: »Molitev je nebeška pošta: po njej gredo naše prošnje gor, po njej pridejo darovi božje milosti dol.«
Dragi župljani! Oktober nas vabi, da znova odkrijemo ta preprosti zaklad. Vzemimo rožni venec v roke – sami ali v krogu družine. Naj naša »nebeška pošta« v tem mesecu redno potuje v nebesa in nam prinaša mir ter Božji blagoslov!
župnik Primož