Župnijsko romanje na Poljsko

Med 27. in 30. aprilom smo imeli župnijsko romanje na Poljsko, po poteh sv. Janeza Pavla II. in sv. Favstine Kowalske. Obiskali smo Wadowice, Krakow (center, rudnik soli, svetišče Božjega usmiljenja in pastoralni center Janeza Pavla) in Čenstohovo.

ODMEV Z ROMANJA

Na davnem romanju v Assisi je rekel brat Milan: Ni važno, kaj bomo videli, pomembno je, kako se bomo približali Bogu, preko svetnikov. Ni bilo potrebno biti zelo duhovno pripravljen, poglobljen, da bi začutil dih svetnikov na našem farnem romanju. Na vsakem koraku, ob obiskovanju različnih postaj iz življenja svetega Janeza Pavla II, smo začutili njegovo navzočnost. Pri vsakem detajlu njegovega življenja, vsakem kamenčku mozaika, vsakem njegovem kipu, vsaki njegovi relikviji smo v srcu začutili njegove besede: Papež ima vas rad! In hkrati smo ga videli, kako s svojo pastirsko palico nas vodi in kaže le k Njemu. In le nekaj korakov naprej stoji mogočna bazilika Božjega usmiljenja. V sosednji majhni samostanski cerkvici nas je čakala skromna, tiha sestra Favstina. V tišini cerkvice smo jo videli, čutili, slišali, kako nas bodri, kako nas tolaži in nam šepeta, kako nismo zgubljeni, ker nas čaka Jezus, ki nas neizmerno in brezpogojno ljubi in izliva žarke usmiljenja, da smo mi lahko odrešeni.

Imeli smo še to milost, da smo se še na Jasni gori zahvalili in izročili naši materi Mariji in s polnimi srci, v soju mnogih Krakovskih svetnikov odšli proti domu, da bi sij svetih ponesli v domače okolje. Bogu hvala, da smemo gledati s srcem in ne le z očmi. (M. B.)