Spoštovani župljani!

Postni čas, čas pokore in spreobrnjenja, se izteka. Velika noč je pred vrati. S cvetno nedeljo vstopamo v veliki teden, ko se spominjamo glavnih vsebin naše vere in slovesno praznujemo dan Jezusovega vstajenja in zmage nad smrtjo. Ob radosti in veselju velike noči pa ne smemo pozabiti, da ne bi bilo vstajenja brez velikega petka. Ivan Cankar je v enem izmed svojih del zapisal: »Velikega petka je bilo treba za veliko nedeljo; smrti Boga samega je bilo treba, da je zazvonilo in zapelo ponižanemu človeku veličastno vstajenje.« Trpljenje in veselje sta torej povezana. Tudi v našem življenju ne moremo tega ločiti. Brez napora in žrtve ni veselja nad opravljenim delom in brez misli na končno veselje je zelo težko prenašati breme trpljenja. Obredje velikonočnega tridnevja nam sporoča ravno to: ne smemo obupati v času stisk in težav, saj nas le te pripeljejo v veliko radost.

Po dveh letih raznoraznih omejitev bomo zopet lahko slovesno praznovali velikonočne praznike. Povabim vas, da se teh praznovanj udeležimo in se skupaj veselimo Jezusovega vstajenja. Naj nas »razvada« preteklih let, ko smo obrede lahko spremljali preko televizije, ne priklene na udobje dnevnih sob. Naše veselje dobi pravi pomen šele takrat, ko ga delimo z drugimi, zato je pomembno, da praznujemo skupaj kot ena sama Božja družina. Jezus je ustanovil Cerkev ravno zato, da bi po njegovem vnebohodu ostali povezani, podpirali drug drugega in skupaj praznovali. Ne pozabimo pa tudi na osamljene in uboge. Pokličimo in obiščimo jih in tudi k njim pogumno prinesimo veselo novico: Jezus živi! Naj vsaj v velikonočnih praznikih v naših domovih odmeva smeh, naša srca pa naj bodo polna upanja in miru, ki nam ga prinaša Vstali Gospod.

vaš župnik Primož