Marija pod križem

Evangelij po Janezu govori, da so "poleg Jezusovega križa stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klopájeva in Marija Magdalena."  Zraven stoji še učenec, ki ga je Jezus ljubil. Jezus je na križu, težko diha, se duši, vendar ves krvav uspe videti svojo mater in reče: "Žena, glej, tvoj sin!"  Potem je rekel učencu: "Glej, tvoja mati!" To govori Jezus, ko umira. Zadnja beseda je "Izpolnjeno je." Končan je misterij odrešitve. Jezus je ljubil svoje učence do konca, dal je sebe, svoje življenje. Daje jim tudi tisto, kar mu je najljubše – svojo mater. To dajanje ima močno duhovno vrednost – mater daje Cerkvi, nam vsem. Evangelij po Janezu govori, da učenec vzame mater kot svojo, kot največjo vrednost, in to ne samo v svojo hišo. Ona postane mati vseh vernih, kot tista, ki bo verne poučevala, tolažila in vodila, hodila z njimi.

Evangelij govori, da je stala pod križem. Ne govori niti, da je jokala. Ne govori, da se je vrgla na tla, ampak da stoji na nogah. V svoji bolečini zna Marija gledati v oči sinove smrti. Ta smrt je ne zlomi, je ne premaga.

Bolečina Marije se je začela že veliko prej: beg v Egipt, starec Simeon prerokuje, da ji bo meč presunil njeno lastno dušo. Ta prerokba že vključuje vse bodoče Marijino trpljenje pri spremljanju Jezusa. Celo na nek način ga izgubi kot človeškega sina, ker Jezus postane Rešenik in mora ustanoviti Cerkev. Ne more ga zadržati samo zase, v nekem smislu se mu mora odreči.

Slišala bo, kako ga obtožujejo, da je obseden s hudičem, kako mu bodo veliki duhovniki in farizeji nasprotovali, večkrat ga bodo hoteli ubiti, in Jezus bo prisiljen zbežati, dokler ne pride njegov čas.

Marija bo vse to spremljala od daleč in na koncu prišla z Jezusom v Jeruzalem ter se našla pod križem. Spremljala bo sina do zadnjih in najbolj bolečih trenutkov njegovega poslanstva. Njeno trpljenje traja celo njeno življenje in pomeni nenehno odrekanje svojemu življenju.

Vendar, vse kar se podarja, rodi sadove in njeno trpljenje in odrekanje rodi največji sad – postane mati Cerkve. Odrekanje lastnemu življenju in vsemu z namenom, da to darujemo Bogu, poraja neizmerno plodnost in vitalnost – dobimo sad večnega življenja, sreče, radosti, ljubezni in miru.

To je zgodba o Mariji in Jezusu, pa tudi zgodba o vseh kristjanih, ki so verno sledili Jezusu.

                                                                              M. Tisaj