Zahvalno romanje in sveta maša na Brezjah

Na novembrski seji ŽPS so se člani v moji odsotnosti zmenili, da bo župnija Sveta Helena Dolsko, poromala k Mariji Pomagaj na Brezje in da bom vse skupaj z avtobusom odpeljala jaz. Z veseljem sem sprejela to nalogo, ki mi jo je sporočila ga. Pavla po telefonu, in se veselila četrtka, 29. 11. 2019, ko sem zjutraj začela pobirati prve romarje v Senožetih, Kamnici, Dolu in Šentjakobu. Prvič v življenju sem peljala vse tri sestre skupaj! Mojo mami, teto Fani in teto Rezko, ki so »kraljevale« na zadnjih sedežih in komentirale mojo vožnjo ... Promet in dogodki, povezani z njim, so zelo nepredvidljivi, kar ni treba posebej poudarjati, so pa vselej zanimivi in nikoli ni dolgčas! Vsaj zame ne ;) No, tako smo na avtocesti na poti do Brezij v živo videli, kako je »sezulo« pred nami star in preobremenjen tovornjak in kako guma prehiti vozilo. Hvala Bogu, se je vse srečno končalo, saj je bilo poškodovano desno kolo in je voznik tovornjaka varno ustavil na odstavnem pasu. Prepričana sem, da je k temu pripomoglo tudi priporočilo v molitvi za varno in srečno pot na začetku naše poti! Na Brezjah so se že začeli zbirati ljudje z vseh koncev Slovenije, pa tudi hrvaške oznake registrskih tablic sem videla, da bi se zahvalili za obstoj edinega katoliškega radia v Sloveniji, radia Ognjišče, ki praznuje in razveseljuje že 25 let! Medtem, ko sem plačevala parkirnino, sem srečala mnogo znanih obrazov ... ter jim pomagala pri plačevanju parkirišča, saj imajo na Brezjah nov režim plačevanja preko parkomata. Kar na smeh mi je šlo, ker so ljudje mislili zaradi moje uniforme, da sem zaposlena tam ... ;) ... Komaj sem ujela začetek svete maše v nabito polni cerkvi! Bila je zelo slovesna, lepa in čustveno doživeta! Radijci to znajo ... Že 25 let nam iz oči privabljajo solze ob zgodbah, ki jih piše življenje, nam rišejo nasmehe na obrazu, nas izobražujejo in oblikujejo v boljše ljudi ... Prejšnji dan je ravno potekal koncert »Klic dobrote«, ki ga organizirajo skupaj s slovensko Karitas. Po maši je sledilo veselo druženje na dvorišču pred cerkvijo. Radijci so nam postregli s piškoti in pijačo. Na tako slovesnem dogodku tudi brez narodnih noš ne gre ... Srečala sem sodelavko Emo, oblečeno v narodno nošo. Skoraj je nisem prepoznala, tako lepa je bila! Naključno se nas je srečalo tudi nekaj udeležencev s spomladanskega romanja v Sveto deželo. Seveda smo se »pofotkali« in poslali pozdrav g. Franciju Petriču, ki se je ravno te dni mudil v Sveti deželi z drugo skupino romarjev ;) Sledilo je še skupinsko spominsko fotografiranje pred avtobusom z radijko Uršo Sešek, ki nam je prvim ekskluzivno zaupala, da bodo radijske mini počitnice potekale v Bernardinu od 24. do 26. 1. 2020 in se jih že iskreno veselim. Zadnji dve leti sem se jih udeležila z mami Mimi, teto Rezko in sestro Lili. Zanimiv sestrski vikend, ki ga tudi sedaj ne smem zamuditi ;) Toplo pa ga priporočam tudi vsem vam, ki tole berete! Odpravili smo se še na kavo v Šobec, ki je res lepo, sodobno urejen prostor, a kljub temu tradicionalen in se lepo zlije z naravno okolico. Tam smo sklenili, da se ustavimo še v Podbrezju in se spomnimo g. Jegliča, župnika, ki je služboval v naši fari. Podbrezje smo dodobra spoznali :), preden smo prišli do cerkve Svetega Jakoba starejšega in pokopališča, kjer je pokopan naš priljubljeni župnik, ki smo se ga spomnili s hvaležnostjo v srcu in mu prižgali svečko. Tamkajšnji g. župnik Miha Lavrinc nam je prijazno razkazal cerkev in nam predstavil župnijo, čeprav je imel v tem času verouk. Za nekaj trenutkov ga je nadomeščal naš g. župnik ;) Pozno popoldan smo se le vrnili domov. Čeprav brez kosila, vsi dobre volje in polni pozitivne energije.
 

Maja Sedej Prosenc

Razigrani prijatelji