Skavti prinesli Luč miru iz Betlehema

Svetovni sprejem Luči miru iz Betlehema je bil tokrat v soboto, 15. decembra 2018, v Novi katedrali v Linzu. Plamen Luči miru iz Betlehema je na sprejem prinesel avstrijski otrok, ki si je s svojimi dejanji v preteklem letu to najbolj zaslužil. Predstavniki vseh držav, tudi Slovenske skavtske organizacije, so pristopili do plamena, prižgali svečo, ki so jo prinesli, in ob tem prebrali poslanico, ki je zaokrožila v naslednjih dneh tudi po naši deželi.

Veseli smo, da imamo tudi mi skavte, ki so nam predali Luč miru v nedeljo, 16. decembra 2018. Ob tej priložnosti so nas nagovorili z naslednjimi besedami:

»Pred 27 leti smo skavti prvič prinesli luč v Slovenijo pod geslom »Mir je čas brez vojne«. Sporočilo je bilo takrat predvsem odmevno in na mestu. Danes je to sporočilo že tako daleč nazaj, da smo nanj morda že malo pozabili.

Letošnje geslo povzema vzporednico med plamenom in mirom, ki je vzpostavljena v poslanici in jo izraža v obliki vabila. Poslanica pa govori o tem, da je plamen pri meni. Odločil sem se, da ga sprejmem in sedaj imam priložnost, da ga širim naprej. Ta priložnost je hkrati tudi odgovornost, da pomagam bližnjemu – že od samega začetka je bila akcija ustanovljena z namenom, da bi pomagali otrokom, ki potrebujejo pomoč. V nadaljevanju poslanice se poistovetim s svečo, ki je simbol luči in ugotavljam, da le-ta z gorenjem izginja. Sam pa se zavedam, da človek s svojim darovanjem in s pomočjo bližnjemu ne bo nikoli izginil, če bo gorel iz ljubezni. Na koncu se zavem, da nisem edini, ki gori. Vem, da nas je več, in da lahko skupaj zgradimo velik ogenj ljubezni, ki ga ne bo mogel pogasiti noben nemir.

Plamen je v mojih rokah. Gori in me greje. Prepričala me je njegova toplota in privabila njegova svetloba. Zdaj imam priložnost, da ga širim naprej –  poiščem bližnjega, začutim njegovo stisko, se darujem zanj in mu pomagam.

Toda kako? Ko sprejmem mir v svoje srce, sem podoben sveči, ki je sprejela plamen. Da ohrani plamen, mora sveča goreti. Prav tako moram jaz, da ohranim mir, darovati samega sebe. Vendar sveča z gorenjem izginja, človek pa nikoli ne izgine, če gori iz ljubezni.

Vem, da nas je več, ki gorimo. Skupaj lahko ustvarimo mogočen ogenj, ki ga ne bo pogasil noben nemir.«

Delimo plamen – zanetimo mir!