BIBLIČNA SKUPINA V DRUŽINI Dr. Rudi Koncilja

Kako vzeti v roke Sveto pismo? Ta velik zaklad Cerkve, ki ga ima doma skoraj vsak kristjan, pa pogosto tudi tisti, ki niso verni, nam je bil poklonjen zato, da bi v njem iskali in našli ne le Božjo Besedo, ampak Jezusa Kristusa samega. Zato II. vatikanski koncil poudarja: »Cerkev je Svete pismo vedno spoštovala podobno kakor Gospodovo Telo samo; saj, posebno v svetem bogoslužju, z mize Božje Besede in Kristusovega Telesa neprenehoma jemlje Kruh življenja in ga daje na voljo vernikom«. Ko smo ta dar sprejeli, moremo iz njega zaživeti ne le v Cerkvi ampak tudi doma, v družini. Otroci se morejo ob večerih zbrati ob starših, da bi skupaj odprli Knjigo življenja in z nje zajeli Božjo modrost, ki jo bomo za vsakdanje življenje gotovo potrebovali. Zato vam predlagam v razmislek metodo dela s Svetim pismom, ki so jo prvi začeli uporabljati misijonarji v Afriki. Uporablja jo večina bibličnih skupin v Katoliški Cerkvi, lahko bi se jo prilagodilo tudi družini. Gre za tak pristop k Svetemu pismu, ki povezuje vero in življenje; krepi osebno vero, spodbuja svetopisemsko molitev in meditacijo. Tej metodi ne gre za posredovanje biblične znanosti, ampak za življenje iz Svetega pisma. Vodi k doživetju, ki prinaša sadove. Spodbuja rast medsebojnega zaupanja. Družina se s pomočjo Svetega pisma razvije v malo krščansko občestvo, ki tudi načrtuje in izvaja skupne naloge. Zaveda se, da Sveti Duh govori Cerkvam. Zato goji skupno pripravljenost Božjo besedo intenzivno poslušati in iz nje delovati… In potem, ko smo zgradili družinsko občestvo, temelječ na Svetem pismu, se odpremo v širšo skupnost župnijskega občestva in tudi tam prevzamemo naloge, h katerim se čutimo poklicani…

Besedam Svetega pisma je potrebno preprosto prisluhniti, jih vsrkati, izpovedati, kako so se nas v duši dotaknile in poslušati, kako so se dotaknile drugih. Prek sedmih korakov te metode dela s Svetim pismom ne smemo iti mehanično, pač pa tako, da se osebno izročimo Bogu. Priporočljivo je, da ima vsak udeleženec skupine svoj izvod Svetega pisma.

Voditelji srečanj se lahko menjajo, to je celo priporočljivo. Voditelj predvsem napoveduje posamezne korake in brez komentarja prebere napisano predstavitev posameznega koraka (odebeljen tekst). Ko prebere razlago koraka, se nikoli ne  sme prvi oglasiti, kajti njegova naloga je, da skupino inspirira. Zato je dobro, da je vsak kdaj voditelj. To pripomore k nastanku pristnega občestva, posamezniku pa pripomore do pristne samozavesti. Voditelj pazi na to, da pridejo vsi do besede.

Uspeh srečanja bo dosežen, če bodo vsi pripravljeni prisluhniti Božji Besedi, če do izpovedi drugih niso polemični, ampak jih skušajo z dobroto sprejeti; če torej vsak izpove svoja spoznanja, svojo prizadetost, svoja izkustva in če načelno vsak želi svoje življenje uravnavati po Božji besedi.

1. KORAK: POVABITI: Pomislimo na to, da je Gospod v naši sredi. Vsak od vas, ki želi to izraziti s spontano molitvijo, naj to sedaj stori.

Voditelj lahko tudi prosi nekoga, da prebere ali izreče molitev, s katero povabimo Boga v svojo sredo. Potem pa se lahko še drugi oglasijo s svojo molitvijo.

2. KORAK: BRATI: Odprimo Sveto pismo… Nocojšnji bralec naj izbrani odlomek prebere naglas.

Voditelj predlaga določeni svetopisemski tekst. Vsi ga poiščejo v Svetem pismu. Voditelj še prej prosi nekoga, da tekst naglas prebere. Sledi kratka tišina – premišljevanje.

3. KORAK: POMUDITI SE: Med tišino naj vsak naglas spregovori besedo ali stavek, ki se ga je v duši dotaknil, ki je zanj pomemben. To lahko vsak večkrat zbrano ponovi. Za tem sledi kratka pavza za premišljevanje.

V tišini vsak udeleženec naglas izreče besedo ali skupino besed, ki so se ga v duši dotaknile. Za vsakim, ki spregovori, naj bo nekoliko tišine. To, kar smo slišali, še v srcu dvakrat ali trikrat ponovimo, tako da se Božja beseda zasidra v srce. Pri takem ponavljanju v srcu tiho prisluhnemo pomenu besed. Ko svetopisemske besede, ki so se ga dotaknile, ponovi voditelj, je to znamenje, da je zadnji.Za njim se nihče več ne oglasi. Nekaj časa vsi molčimo. Voditelj reče: Nocojšnji bralec naj sedaj ves tekst še enkrat na glas prebere.

4. KORAK: MOLČATI: Sedaj se bomo… minut v tišini prepustili Bogu, da bo lahko v nas spregovoril.

Po drugem branju sledi 3 do 5 minut tišine za meditacijo. Voditelj napove natančno dolžino molka in se tega dosledno drži. V molku se z odprtostjo izročimo Bogu.

5. KORAK: IZMENJAVA MISLI: V pogovoru naj sedaj kar po vrsti vsak pove, razloži, kako se ga je Božja beseda nocoj posebej v duši dotaknila, ga osebno nagovorila.

Voditelj torej vse spodbudi, da kar po vrsti vsak izpove, kako se ga je Božja beseda dotaknila v duši. Čeprav kar po vrsti, vendar prostovoljno, kdor hoče. Tako pride na dan, kakšen stik je vzpostavila Božja beseda z življenjskimi izkustvi posameznih udeležencev. Ob koncu pogovora pa voditelj reče: Ali smo v tem tekstu srečali kakšno besedo, ki bi nas v prihodnjih dneh (tednih) lahko spremljala kot »Beseda življenja«? 

6. KORAK: DELOVATI:: Sedaj bomo spregovorili o nalogi, ki naj si jo naša družina postavi. Najprej se vprašajmo: Koliko daleč smo doslej uresničili naloge, ki smo si jih že postavili? Potem pa: Katero novo nalogo si bomo nocoj postavili? KDO jo bo izvršil? KAJ bo moral izvršiti? KDAJ bo to izvršil? Kakšna izkustva smo imeli v preteklem tednu z našo »Besedo življenja«?

Sedaj je torej na vrsti pogovor v povezavi prebrane Božje besede z življenjem. Posamezniki predlagajo konkretne akcije, ki jih navdihuje Božja beseda. Ko se udeleženci po srečanju teh nalog lotijo, uresničujejo praktične posledice Božje besede. 

7. KORAK: MOLITI: sedaj bomo skupaj molili. Vsak je povabljen, da spregovori spontano molitev kot zahvalo ali kot prošnjo ali oboje.

        Zaključimo z molitvijo, v kateri se zahvaljujemo Bogu za spoznanje in ga prosimo za milostno pomoč pri uresničevanju nalog. Na koncu vsi še skupaj zmolimo primerno molitev ali zapojemo primerno pesem. Voditelj povabi: Srečanje bomo zaključili z molitvijo…