Zgodovina župnije Sv. Helene

Župnija Sv. Helene je prvotno spadala v pražupnijo Mengeš. Ko pa je bila ustanovljena župnija v Dolu, je bila pridružena tej župniji. Leta 1784 je postala Sv. Helena samostojna duhovnija. Imela je svojega duhovnika, ki pa je bil pravno odvisen od župnije v Dolu.

Leta 1875 je postala Sv. Helena samostojna župnija, kateri so bile pridružene podružnice Marije Vnebovzete v Vinjah in pokopališka cerkev Sv. Agate. Leta 1971 pa so župniji pridružili še podružnično cerkev  in sosesko Sv. Križ.

Tako župnija sedaj obsega vasi Dolsko, Kamnica , Petelinje, Vinje, Osredke, Klopce, Laze, Senožeti, Vrh, Zagorica, Križevska vas in Velika vas. Skupaj šteje preko 2000 prebivalcev. Kristjanov je okrog 1700.

Župnjisko cerkev prvič omanjajo listine iz leta 1495. Prvo cerkev na tem mestu so zgradili lastniki graščine, ki stoji pod cerkvijo. Po izročilu je grad postavila graščakinja Helena, ki je tako postavila tudi grajsko kapelo na čast svoji zavetnici Sv. Heleni.

Izročilo pravi, da je njena hči Agata dala postaviti pokopališko kapelo na čast Sv. Agati. Okoli nje je nastalo pokopališče za prebivalce graščine, kasneje pa tudi za vasi Dolsko, Petelinje, Kamnica, Sv. Helena, Laze in Senožeti ter Klopce. Vinje pa je imelo pokopališče ob svoji cerkvi Marijinega Vnebovzetja. Graščina je nato začasno prešla v last nemškega viteškega reda, dokler je ni prevzela država Avstroogrska in jo izročila Račičem kot uslugo, ker so Avstroogrski pomagali z brodovjem v vojni proti Beneški republiki. Po vojni pa je graščina z vsem posestvom prešla po nacionalizaciji v državne roke.

Staro cerkev so leta 1794 porušili in na istem mestu začeli graditi sedanjo, katero so končali leta 1796 in jo blagoslovili, leta 1822 pa so jo tudi posvetili. Prve večje spremembe je cerkev doživela leta 1865, ko so ji povišali zvonik za eno nadstropje in je tako visok 28,5 metrov. Prestavili so tudi zakristijo s severne strani prezbiterija na južno in v cerkvi namestili novi tlak. Cerkev je visoka 14m, široka 13m in dolga 24m. Cerkev je arhitektonska skladnost, kar je izraženo v centralni stavbi. Stavba je renesančna  v obliki rotunde – osmerokotnika, katerega stranice merijo po 5m. Na vsakem vogalu osmerokotnika je polkrožni steber in še štirioglati steber. Stebri segajo do simsa, nad katerim je polkrožni obok – kupola.

Cerkev je doživela izgubo zvonov med prvo svetovno vojno, po njej pa so namestili v zvonik štiri železne zvonove v skupni teži okoli 6000 kg.

Po drugi svetovni vojni je cerkev dobila novo bakreno streho, fasado, okna, klopi, orgle, zakristijsko omaro, novo ozvočenje, ogrevanje in tlak, pred cerkvijo pa asfaltno prevleko dvorišča.

zemljevid  med letom (1763-1787)

V zgodovini župnije Sv. Helena so delovali naslednji duhovniki: