Kapele in druga znamenja v fari Sv. Helene - Dolsko

Tudi kapelice, križi in ostala znamenja so odsev kulture naših prednikov.

Že v davnini, v dobi Keltov, Rimljanov pa do danes je ljudstvo postavljalo znmenja v spomin na hude čase: epidemije, turške vpade, potrese, požare, druge nesreče, romarska obeležja ...

Mnogo znamenj so postavili iz hvaležnosti, zaobljub, za povrnjeno zdravje ...

Iz krščanske kulture poznamo zidane, kamnite, lesene, po pomenu pa kužna, spominska, zahvalna, poljska, kažipotna, družinska in druga znamenja.

Naša znamenja so zelo preprosta, povezana z ljudmi, z zemljo, na kateri so nastala, se obnavljala in se seveda povečini tudi ohranila.

Postavljali so znamenja domači zidarji, tesarji in poslikali večinoma domači podobarji - slikarji. Stoje ob cestah, stezah, kažipotih, kjer so ljudje hodili, ob njih molili in vozili s konji ali voli. Sedaj je marsikaj drugače, toda znamenja - križi ostajajo vsem, vernim, nevernim, starim in mladim v spomin na preteklost in v opozorilo prihodnjim rodovom.

Vse kapele in znamenja so naša in mi smo odgovorni, da ta znamenja ohranimo, obnovimo, olepšamo zase in zanamce; to je naša dediščina, naša kultura, naše bogastvo, spoštovanje do vsega, kar imamo, dolžnost do naših prednikov, naše zgodovine in našega naroda. Bodimo ponosni na vse, kar imamo, in tudi drugi nas bodo spoštovali.

Pred znamenji: Postojte, pokrižajte se

LAZE:            

Križ z razpelom

To znamenje stoji sredi vasi Laze ob cesti tik pod hribom. Ta gornja pot povezuje samo hiše v vasi.

Križ je postavil Rok Kranjec (doma s Štajerskega), ki je bil velik samotar, z namenom in obljubo, da bi se tudi njegovi srečno vrnili iz Nemčije po 2. svet. vojni.

Zemljo, na kateri stoji križ, je kupil Avsec, tudi iz Laz. Ker je prvotno znamenje zob časa dotrajal, je novi lastnik zemlje Vinko Avsec z ženo Marijo leta 1995 križ v celoti obnovil. Prvotni Križani Jezus je bil dodeljen sestri Trpinovi, zdajšnjega pa je darovala Štefka Drašler. Križani je železen in tudi sveže pobarvan

Kapela Svete Modrosti (družine Gostinčar)

Po razodetju Svetega pisma je Bog poosebljena Modrost, Pravičnost in Ljubezen. Božja modrost se najbolj mogočno kaže v Božjem dejanju stvarjenja in previdnosti v skrbi za potek vesoljne zgodovine do dopolnitve stvarstva. Psalm 104 opeva Božjo Modrost, ki je ustvarila čudoviti svet. V vrstici 24 psalmist vzklika:

O Gospod, kako številna so tvoja dela,
vsa si naredil z modrostjo,
zemlja je polna bitij, ki si jih ustvaril.

Gasilski dom Laze

DOLSKO:

Sokovo kužno (tudi turško) znamenje

Kužno znamenje - imenovano tudi Sokovo, stoji oddaljeno zahodno od vasi Dolsko, kjer se odcepi južni cestni krak od glavne ceste skozi Dolsko. Nekoč je bila ta južna cesta glavna pot skozi Dolsko.

Romšak Katarina, roj. Zajc - Sokova (86 let), pripoveduje, da je bilo znamenje postavljeno že davno in v času, ko so ljudje umirali za kužnimi boleznimi. Slišala je tudi pripovedovati v preteklosti, da so znamenje postavili Italijani..??

Znamenje stoji na Žavčevi - Kovičevi zemlji.

Znamenje je bilo večkrat obnovljeno. V času župnikovanja dr. Alojza Ranta  je bilo znamenje prebeljeno, streha pa v celoti prenovljena. Pri obnovi je glavno delo opravil Martin Nemec iz Dolskega. Streho je prekril s škrilovci - “škalco”, in ta obstaja še danes. Leta 1995 je znamenje na novo poslikal slikar - samouk Marjan Lavtar iz Dolskega.

Pletarjeva kapela

Kapela stoji tik ob Gasilskem domu v Dolskem. Na levi ob zidu kapele je kamnit nabiralnik za denarne darove z vklesano letnico 1859.

Kar se je dalo zvedeti, je povedala Mimi Janežič iz Mengša, rojena Janež - pri Pletarju v Dolskem. Povedala je, da so njeni starši 1910. leta kupili hišo skupaj s kapelo. Prejšnji lastnik iz Ljubljane je imel tu nekakšno delavnico pletilstva - "štrikarijo". Njena mama in stara mama pa sta tja hodili "pobirat zanke".

Kapela je bila večkrat obnovljena: prekrita, pobeljena, poslikana itd. V kapeli je kip Marije.

Kar pomnimo, je kapela vedno vzorno urejena, okrašena in navadno v kapeli gori večna lučka.

Gasilski dom - slika sv. Florjana

Sliko sv. Florjana, zavetnika gasilcev, je naslikal Marjan Lavtar iz Dolskega leta 1995.

Slika je na zahodni fasadi gasilskega doma.

Hrvatova kapela (podrta po vojni)

Po pripovedovanju Hrvatove Mimi, poročena Godec, je lepo kapelo postavil njen oče Janez Zajc leta 1929. Istega leta je kapelo blagoslovil župnik župnije Sv. Helena - g. Rihtaršič.

Leta 1946 ali 47 pa so kapelico zaradi širitve in križišča ceste pri Hrvatu podrli. Kip Jezusa Kristusa so iz porušene kapele shranili. Mimin mož, Miha Godec, pravi, da bo postavil novo kapelo, morda nekoliko skromnejšo, in to nasproti bivše kapele na južni strani ceste, ki gre skozi Dolsko.

In res jo je postavil.

Škof Jožef Kvas je blagoslovil novo Hrvatovo kapelo.

Borčev križ

Po pripovedovanju Mici - Bokalove mame in sina Jožefa stoji znamenje Križanega iz časov splavarjenja po Savi. Postavili so ga splavarji v zahvalo in priprošnjo za srečno vožnjo po Savi in uspešno trgovanje. Pravita tudi, da je bila ob križu posoda - nabiralnik za denar, ki so ga splavarji darovali za srečno pot in obnavljanje večne lučke pod križem.

Znamenje je bilo verjetno postavljeno že v začetku prejšnjega stoletja, ko še ni bilo železnice in ko je bila vožnja s čolni in splavi po Savi živahna in tudi donosna za vse vrste trgovanja (les, vino, žito ...). Znamenje je bilo že večkrat obnovljeno. Bokal Mici je tudi imenovala letnico 1888. Sedanji betonski podstavek križa je bil postavljen 1942. leta. Leseni del križa je bil večkrat obnovljen. Nazadnje je hrastov les za križ daroval Ivan Vode iz Vinj. Križ pa je postavil ob priliki novega mostu čez potok Kamnico in ureditvi ceste 1991. leta Janez Selšek iz Dolskega.  Danes stoji križ tik ob mostu in stari glavni cesti skozi Dolsko, na levi strani potoka Kamnica.

Križ vzorno vzdržuje družina Bokal iz Dolskega, ki je tudi najbljižji sosed znamenja. V vseh letnih časih so ob križu vidne rože, pa tudi električna lučka osvetljuje Križanega vse leto.

Križ na pokopališču Sv. Agate

PETELINJE:

Mektajnarjev križ

(zapisala: Tončka Jemec 1995.)

Križ ob cesti v Petelinjah je včasih stal na njivi nad cesto. Postavljen je bil zato, ker se je nekdanji lastnik te domačije na njivi sprl s svojo ženo, jo v jezi udaril z motiko tako nesrečno, da jo je ubil. Obžaloval je svoje dejanje in na tistem mestu dal postaviti križ. Pozneje so križ prestavili k cesti, kjer je še sedaj. Lastniki so domačijo prodali in odšli v svet že pred več kot sto leti.

To mi je pripovedoval Glavičev ata Jože, ki se je bežno spominjal, da so to pripovedovali njegovi starši.

Ni nič zapisanega, le besedno izročilo.

Po drugi svetovni vojni je bil ta križ dvakrat oskrunjen. Enkrat so skrunilčeve roke snele Korpus s križa, ga zlomile in odvrgle pod bližnji kozolec. Po obnovi je bil zopet snet in odnešen.

Družina Klemenčič je z veliko ljubeznijo skrbela in obnavljala vsako skrunitev. Sedanji lastnik Ivan nadaljuje družinsko tradicijo in je skrbno obnovil znamenje križa na vasi. Dne 22. 10. 1995 je bil ponovno blagoslovljen. Pri njem se je opravila popoldanska roženvenska pobožnost. Slovesnosti se je udeležilo približno 100 ljudi. Gospodinje so jih pogostile s sladkimi dobrotami. Bilo je kot malo vaško žegnanje. Fantje iz vasi so na predvečer dneva blagoslovitve postavili lep mlaj. Že na daleč se je videlo, da se v vasi nekaj dogaja.

Taki dogodki nas lepo povezujejo in osrečujejo.

Ob cesti pod vasjo Petelinje stoji znamenje s Križanim. Ozira se v vas, kot bi jo želel z ranjenimi in pribitimi rokami objeti. Roka neznanega storilca je po drugi vojni Križanega odtrgala s križa, ga zlomila in odvrgla pod bližnji kozolec. Ko se je križ opremilo z novim Križanim, je bil ta zopet odtrgan in odne-sen v neznano. Družina Klemenčič je z ljubeznijo obnavljala vsakokratno oskrunitev. Sedanji lastnik Ivan skrbno nadaljuje družinsko tradicijo. Poskrbel je za popolno obnovo križa. Na predvečer ponovnega blagoslova 1995. leta so fantje in možje postavili ob njem lep mlaj. Že na daleč se je videlo, da se v vasi nekaj dogaja. Lepi dogodki nas osrečujejo in povezujejo.

Vir: Vitre življenja: s črticami in pesmimi skozi čas, Tončka Jemec 2011

Jeršinova kapela

Zgrajena je bila 1892 v zahvalo za ozdravljenje po težki bolezni. Kip Brezmadežne je napravil v Kamniku mojster Tončič.

Jeršinov oče France je obležal hudo bolan; mislili so, da so mu dnevi šteti. Mož je bil še razmeroma mlad in je imel nedorasle otroke. V svoji stiski se je priporočal Materi Božji in obljubil sezidati kapelico, če ozdravi. Mož je ozdravel in dal graditi domek Brezmadežne Marije v Petelinjah.

Prvotno je bila kapelica poslikana tudi na zunanjih stenah. Slike se niso obdržale, bile so izpostavljene vremenskim neprilikam. Zadaj je bila podoba sv. Družine, na desni strani sv. Frančišek, ker je bil graditelj kapele njegovega imena, na levi strani je bil upodobljen sv. Anton, kateremu so se priporočali kmetje za zdravje pri živini.

Včasih so postavljali kapelico iz zelenja za procesijo in blagoslov sv. Rešnjega Telesa na travniku iz Dolskega proti Kamnici. Da se je blagoslov prenesel bolj v vas, so se odločili za gradnjo v Petelinjah ob cesti.

V zahvalo za ozdravljenje po težki bolezni je dal Jeršinovo kapelo v Petelinjah 1892. leta zgraditi moj ded, Franc Jemec (Jeršinov). Kip Brezmadežne v tej kapeli je napravil mojster Tončič iz Kamnika. Kapelica je bila leta 1997 obnovljena. Na roženvensko nedeljo istega leta je župnik gospod Jože Grebenc opravil slovesen blagoslov izvršenega dela ob udeležbi preko 200 ljudi. Bil je lep praznik za celo vas in za vse udeležene.

KAMNICA:

Bregarjev križ:

Kjer je tekel hudourniški potok, naj bi dva Jožeta postavila Križ v začetku 20. stoletja.

Na klančku ceste iz Kamnice v Petelinje je postavljeno znamenje križa, ki ga je dala postaviti Terezija Čad, takratna babica za naš kraj. V kakšen namen je bil
postavljen, ni znano. Čas po drugi svetovni vojni tudi temu križu ni prizanesel. Tudi tukaj je bil Križani dvakrat odtrgan in odnešen. Sprva je prevzela skrb
za križ in krašenje Jožefa Grad, po njeni smrti pa Jože Smrekar, ki je križ tudi obnovil. Prenovljeni križ je blagoslovil gospod župnik Vinko Čampa. Z veliko
ljubeznijo in s skrbno roko je gospod Smrekar skrbel, da je križ zelo lep okras kraju.

Vir: Vitre življenja: s črticami in pesmimi skozi čas, Tončka Jemec

Joškova kapela

Žerjavovo (kužno??) znamenje

Žerjavovo znamenje stoji zahodno od cerkve sv. Helene, katere podoba je naslikana na k cerkvi obrnjeni strani. Kapelica je obdana s starimi platanami kar spominja na grajsko kapelo v Dolu pri Ljubljani, ki je prav tako obdana s platanami.

Mežnarjeva kapela

Naši predniki so Mariji in svojim zavetnikom na priprošnjo ali v zahvalo radi postavljali znamenja in kapelice. Ko je bilo znamenje postavljeno, so ga slovesno blagoslovili. Eden takšnih velikih dogodkov za našo faro se je zgodil ob blagoslovu Mežnarjeve kapele, ki stoji na manjši vzpetinici blizu nekdanje Mežnarjeve domačije v Kamnici. Ta del vasi je včasih spadal v vas Sveta Helena. Kapelo je dal zgraditi Janez Vode ali po domače Mežnarjev Janček. Zgrajena naj bi bila z njegovo prošnjo in v zahvalo za zdravje, saj je imel možakar zdravstvene težave z očmi in nogo. Kapela je bila dokončno zgrajena in blagoslovljena leta 1906. V tej kapeli je dobil svoj dom lep lesen kip Matere božje s sinom v naročju. Za družbo so jima naslikali freske sv. Jerneja, sv. Ambroža ter sv. Jožefa in sv. Antona Padovanskega ob straneh. Na stropu je bila prvotno freska sv. Trojice. Tudi na zunanjih stenah so bile freske. Vrtnici na zelenici krasita kapelo že več kot sto let in tako neusmiljeno kljubujeta času. Graditelj kapelice je bil namreč velik ljubitelj vrtnic. Po bližnjih gozdovih je kopal šipek, ki ga je precepil v vrtnice in jih nato prodajal v Ljubljano.

Da bi kip sv. Matere božje s sinom še polepšali, so ju leta 1934 kronali. Slovesni obred kronanja so izvršili v farni cerkvi sv. Helene, kamor so prinesli Marijin kip. Po končanem obredu je sledil slovesen sprevod s petjem in molitvijo, v katerem so ponesli kronano Marijo s sinom nazaj v kapelo. Nosilnico z Marijo je neslo šest belo oblečenih deklet z venčki na glavah. Spremljale so jih narodne noše, šolska mladina in drugi prisotni Marijini častilci. Slovesnost je vodil tedanji g. župnik Janez Rihar. Marijo so nosile Mežnarjevi Mici in Tilka, Grosinovi Julka in Mici ter še dve drugi. Ob kronanju je bilo veliko in lepo slavje. Ob slovesnosti se je zbralo veliko domačih fantov in deklet v narodnih nošah. Med njimi lahko prepoznamo svojce, ki jih ni več med nami. O tem lepem dogodku mi je pripovedovala Mežnarjeva Tilka, ki je šele pred nekaj leti umrla. Kapela je bila prvotno krita s skrilom, ki so ga lomili v bližnjem hribu. Zunanja podoba kapele je glasno klicala k temeljiti obnovi, zato se je leta 2003 Mežnarjev Marko lotil tega dela. Nekdanji Marijin kip je bil dan leta 1980 v restavriranje. Žal se je takrat izgubila sled tako za kipom kot tudi za restavratorjem. Zato so dali izdelati ob obnovi nov Marijin kip. Notranji freski sv. Jožefa in sv. Antona sta prvotni in restavrirani. Namesto freske sv. Trojice krasi po novem strop Slomškova podoba, ki nas spominja na sedanji čas. Na zunanjih stenah so sv. Peter, sv. Andrej in sv. Rok. Vsem tem svetnikom se radi priporočajmo.

Vir: Vitre življenja: s črticami in pesmimi skozi čas, Tončka Jemec

Bregarjev križ

Na SV strani Kamnice je Frančišek Kokalj pred letom 2000 postavil ta preprost križ.

Evharistični križ nad cerkvijo Sv. Helene

V letu 1935 je bil, postavljen nad cerkvijo Sv. Helene v spomin na Evharistični kongres v Ljubljani. Kdaj in zakaj je bil odstranjen, ni znano.

VINJE:

Jakopčevo kužno znamenje (sedaj v Žabji vasi)

Po pripovedovanju Justine Medved iz Vinj in Marije Bokal iz Dolskega je bil v Dolini (za lipo) pri Jakobcu (sedaj FrancVode) v prvi polovici 19. stoletja ubit Klemenčev Jaka iz Vinj, pisal se je Ložar. Uboj se je zgodil ob priliki metja prosa (večerni običaj na kmetih iz preteklosti), ko so se fantje iz Vinj in fantje iz Brda (pri Ihanu) stepli. Fantje iz Brda so hoteli uboj prekriti tako, da so mežnarja iz Vinj podkupili s 300 goldinarji, da bi pokojnika na skrivaj pokopal na Vinjskem pokopališču. Seveda uboj ni ostal zamolčan. Mežnar je moral denar vrniti, v zapor pa so morali fantje iz Brda, dva po 5 let in eden za 6 let.

To znamenje ima letnico 1866 - kot navaja Franc Vode iz Doline.

Znamenje je kupil ali dobil v last dr. Pip od Jakobčevih v Dolini. Ker pa dr. Pip ni dobil v Žabji vasi gradbenega dovoljenja, je zemljišče prodal Tomislavu Kuhlu. Ta je hišo na tem mestu sezidal in zraven postavil tudi omenjeno znamenje.

Vagajevo znamenje - razpelo

Justina Medved iz Vinj 5 je povedala, da je znamenje - križ z razpelom bilo postavljeno približno leta 1870.

V bližini današnjega znamenja pod cesto je v tistem času, pa tudi danes, majhen potoček križal pot iz zahodnega dela Vinj. Ob naraslem potočku po dežju je čezenj vodila ozka brv. Ko je ta potoček prečkal Matetov fant (imena ne ve), je ta padel v vodo in utonil. Fant je bil menda gluhonem. V spomin nanj so tu ob križišču postavili lesen križ z razpelom.

Današnje razpelo je že četrto. Enega so razbili Nemci, a ga je po vojni (mavec) zlepil in postavil nazaj Tone Repnik iz Vinj. Ob priliki podiranja drevja - sečnji je bil križ z razpelom ponovno uničen. Križ je bil obnovljen, pa kasneje ponovno uničen z drvečim vozom, ki se je v križ zaletel.

Križ je bil ponovno obnovljen. Izdelan je bil lesen križ in izrezan Kristus. Izdelal - izrezoval ga je Hribar iz Ihana. Ta pa je bil ukraden 1976. Tatu nismo mogli izslediti. Znamenje pa je ponovno obnovila Justina Medved iz Vinj in nanj namestila Križanega iz mavca.

Jernačeva kapela (na meji z Ihanom)

To znamenje stoji prav na meji med Vinjami in Ihanom. Kapelo je postavil (že pokojni) Anton Godec v zahvalo in obljubo za srečno vrnitev iz nemškega taborišča po drugi svetovni vojni.

Kapela je bila zgrajena 1947. leta, v njej je kip Marije Pomočnice.

Matetova kapela (na meji z Ihanom)

Kapela stoji na tromeji Matetovega, Klančevega in gozda, katerega lastnik je iz Ihana, na nekoč znani poti, ki povezuje moravško kotlino z Zasavjem in preko Sv. Trojice, Vinj in Zaboršta pri Dolu z Ljubljano.To je bila nekoč tudi najkrajša pot za Ljubljano iz moravške doline.

Kapela je pokrita z opeko in daje videz, da vse propada. Notranjost - poslikava je komaj zaznavna, notri naj bi bila slika “Marije pomočnice kristjanov z Jezusom”. Po pripovedovanju sosede Jeznačeve Rezke, je bila kapelica nekoč ograjena z lesenim plotom, poleg pa je bil lesen nabiralnik za denar s ključavnico.

Potniki, ki hodijo mimo, prinesejo večkrat tudi rože, sveče, postavili pa so v kapelico večkrat tudi jaslice.

Lastnik Matetove kapelice Ivan Vode iz Vinj je povedal, da mu je stric Lovro naložil skrb, da kapelico oskrbuje: ostrešje, beljenje, skratka vso skrb za dostojno obeležje. Obljuba stricu bo zagotovo izpolnjena, čim bo mogoče.

Sam Ivan Vode ne ve, kdaj je bila kapela postavljena. Pove pa, da mu je stric Lovro pripovedoval o uboju med sorodnikoma. Ubijalec je po zločinu menda odšel v Ameriko, od koder o njem niso nikoli več slišali. Tudi brat France Vode iz Vinj je povedal, da kapela stoji v spomin na uboj v prepiru za lastništvo zemlje.

Stane Stražar pa v Ihanski kroniki omenja, da so tod v noči leta 1866 v pretepu ubili Perdanovega Franceta, Matetovega Jaka pa pretepli, da je čez eno leto umrl. Domače pa je prosil, da tu postavijo znamenje. Zgradili so ga 1870. leta. Potem tudi nadaljuje, da so tu ubili tudi Klemenčevega iz Vinj. Pravijo, da tu straši in da vsako uro ponoči bije večna ura.

Ustni viri pa govore o nastajanju znamenja v povezovanju s ponarejanjem denarja, ki je bilo tod okoli resnično (npr. Dobovškov...) na posameznih kmetijah.

Pisec Kronike Ihana tudi omenja starega Goropečnika, ki je tod po poti nosil žito v mlin na Savo. Zvečer, ko se je pozno vračal z moko domov, ga od zadaj nenadoma zagrabi hudič, rekoč: ”Le počakaj, slepar, ki s ponarejanjem denarja goljufaš uboge vdove, nikogar več ne boš opeharil!” “Če me izpustiš,” je nagovoril stari Goropečnik, "bom tu postavil znamenje!” Goropečnik je držal besedo in sezidal kapelo.

Priloga Janeza Vidmarja iz Vidma pri Dolu tudi govori o Matetovi kapeli.

Pripomba: Kaže, da se izjavi domačinov in pisca Ihanske kronike ne ujemajo pri fantovskih pretepih. To je potrdil tudi  Ivan Vode - Matetov, da je bil pretep fantov med vasmi mogoč na več krajih, n.pr. ovinek nad Mrtencem, v Dolini ob raznih kmečkih delih zvečer, ... Torej so bili kraji ubojev verjetno različni.

Matetovo znamenje

"Kapelica stoji ob gozdni cesti med Vinjami in Veliko mlako na lepi jasi.

To pot koristijo kmetje za spravilo lesa in stelje, sprehajalci, gobarji in športniki. Do druge svetovne vojne pa tudi branjevke, ki so iz Vinj in Brda nosile jajca, maslo, fižol in suho sadje na ljubljanski trg.

Po pripovedovanju starih ljudi iz Vinj in drugih vasi je bila ta ravninica prizorišče poboja več fantov iz Vinj, Brda, Ihana in Dobovelj.

Velik preetep je bil pred letom 1800, točne letnice ni. V tistem času so fantje iskali zaklad v ruševinah Ajdovskega gradu, pri tem delu se je enemu omračil razum, ker so ga drugi prestrašili. Motiv za pretep je bilo tudi delo na grajskih in cerkvenih posestvih. Posebno rivalstvo je bilo košnja sena, žetev in mlačev. Takrat še niso odhajali možje in fantje na delo v Nemčijo, Češko in Ameriko. Ne nazadnje je lahko bilo vzrok tudi vasovanje v drugem kraju, za kar je marsikdo odnesel razbito glavo ali druge poškodbe.

Vse to je vplivalo, da so se zbrali fantje iz Vinj, Osredk, tja do Velike vasi. V drugem taboru pa so bili fantje iz Brda, Ihana in Dobovelj. Po raznih izzivanjih so si napovedali boj, ki se je odvijal na tej jasi. Mrtvi so bili štirje, več pa jih je ostalo invalidov. Šele po prošnjah obupanih mater in sester se je boj med ponorelimi fanti končal.

V spomin na ta žalostni dogodek so zbrali sredstva in zgradili kapelico. Pri delitvi zemlje proti koncu devetnajstega stoletja je parcela pripadla Matetovim iz Vinj.

Tragično se je končala stava okrog leta 1870. Takrat so ličkali koruzo pri Klemencu v Vinjah. Ličkanje se je zavleklo pozno v noč. Navzoč je bil tudi Judovžev Gašper, ki ga je bilo rado strah. Drugi so mu obljubili lepo nagrado, če bo pri kapelici prižgal svečo, katero bi videli od Kokola. Ko je odšel v temno noč, je za njim odšel hlapec z namenom, da bi ga prestrašil. Gašper je pri kapelici prižgal svečo in se hotel hitro vrniti po nagrado. Tedaj pa ga je hlapec, ki je bil skrit za drevesom, ustrašil in udaril po glavi, da je ta od udarca in strahu obležal mrtev.

Od takrat so govorili, da ponoči strašijo pobiti fantje, kar so otroci verjeli in se še podnevi niso upali tja brez spremstva starejših.

Danes poteka tu katastrska, lovska in posestna meja. Žal pa tudi med farama Ihan in Sveta Helena. Zato tudi ni nikjer volje, da bi to staro Marijino znamenje obnovili. Gotovo pa to zasluži z ozirom na žalostne dogodke v preteklosti".

Tako je dogodke in spomine na Matetovo znamenje zbral in v marcu 1997 zapisal Ivan Vidmar iz Vidma.

Kolmančev križ

Kokolovo znamenje

Pred začetkom prve svetovne vojne je bilo znamenje - križ nameščeno na drevesu - gabru.

Oče Lovro Kokalj pa je v zahvalo za srečno vrnitev iz prve svetovne vojne dal postaviti lesen križ z razpelom, kjer stoji še danes.

Mrtenčevo kužno znamenje

Pravijo, da je to kužno znamenje z letnico 1866. Stoji blizu kmetije pri Mrtencu (Janez Pustotnik ) v srednjih Vinjah, ki za znamenje in okolico tudi skrbi. Več podatkov ni moč dobiti.

Ukačeva kapela

Nasproti današnje kapele je v prejšnjem stoletju stal lesen križ z razpelom. Ob koncu stoletja pa so na nasprotni strani - vzhodno postavili lično kapelo s kipom Marije z Jezusom v naročju. Letnica je bila vzidana, a je bila kasneje ob obnovitvi pobeljena in prekrita.

Kip Marije je bil izdelan na Tirolskem v St. Ulbrich Gradcu, kar piše na tabli v podstavku. Kaže, da je ulit iz mavca, podstavek pa je lesen - hrastov.

Kapela je bila že večkrat obnovljena - tudi  Marijin kip.

Jakopčeva kapela

Po pripovedovanju Franceta Vodeta iz Doline - Vinje 32 je to kapelo postavila mama v zahvalo Mariji, da je sin France po nesreči z avtom oktobra 1972. leta ostal nepoškodovan, in pa na posebno željo mame Ivanke, ki je Marijino kapelico zelo želela.

Kapela stoji na istem mestu, kot je stalo kužno znamenje, dokler ga ni vzel - odpeljal v Novo Vinje (Žabja vas) dr. Pip.

Trojiški križ ( na meji s Sv. Trojico)

Križ stoji na vrhu steze - ceste iz Vinj proti Sv. Trojici ali zaselku Viševk.

Križ z razpelom je visok približno 2 m, lesen na betonskem podstavku, pokrit z betonsko opeko. Je lepo vzdrževan, tudi s šopkom vedno svežih rož. Znamenje - križ je pred nekaj leti obnovil Franc Ravnikar  iz Sv. Trojice. Pred tem je bilo razpelo obešeno na jablani, ki je počasi strohnela.

V preteklosti je za križ največ skrbela Čajževa mama (Frančiška Ravnikar) iz Sv. Trojice, ki se je tja primožila iz Vinj pred 2. svetovno vojno.

Pot, ki povezuje čez Reber vas Vinje in Sv. Trojico, je danes opuščena (samo pešpot) in zaraščena. Nekoč je bila to do Ljubljane veliko krajša pot - steza preko prelaza Vinje - Sv. Trojica po rebri navzdol mimo vasi Vinje, Jernača, Velike mlake (Petelinjski hribi) do Zalokarja in Zaboršta pri Dolu.

Pravijo, da je to znamenje - križ veljalo za mrliško znamenje. Potniki, ki so prispeli na vrh Rebri - grebena - znamenja, so tu pošteno utrujeni počivali.

Homonov Matija iz Doline (Matija Pustotnik) pripoveduje, da so to znamenje postavili v spomin na ponesrečenega lovca. To pripoved je slišal od očeta, on pa od svaka Mihelčiča - lastnika kmetije v Dolini pri Homonu.

Stanko Repnik iz Vinj pravi, da mu je pripovedoval oče Alojz, ki se je v Vinje priženil iz Rov pri Radomljah, da so to znamenje - križ postavili v spomin na nesrečo župnika iz Moravč, ki je po maši pri Sv. Trojici hotel po bližnjici v Ljubljano. Prav tu na skali, ki jih je tu dovolj, mu je spodrsnilo in padec je bil zanj tragičen.

Stane Stražar v knjigi Župnija Dol skozi stoletja imenuje tudi Martinovčev križ, ki je nekoč tudi veljal za mrliško znamenje.

(1985 je bil obnovljen na pobudo Janeza Cerarja (Grofov).

Gasilski dom  - Vinje

Na zahodni fasadi gasilskega doma je slika svetega Florjana, delo Janeza Medveška iz leta 2005.

Križ na pokopališču v Vinjah

Križ na Konfinu ( meji na Sv. Trojico)

V bližini Torovega gradu stoji lep lesen križ, brez strehe, normalne velikosti. Križanega je naredil akademski kipar in restavrator Pavlica iz Ljubljane. Križ in razpelo je iz kostanjevega lesa. Na novo ga je postavil Čajžev Franci iz Sv. Trojice leta 1993.

Prvotni križ je bil postavljen na južni strani ceste, ki pelje iz Sv. Trojice proti Jemčevemu znamenju. Po drugi svetovni vojni so ga vojaki, ki so se zdravili kot okrevanci Krumperka (grad) razbili leta 1950. Julij Pustotnik, ki je tedaj stanoval pri sestri Frančiški Ravnikar pri Sv. Trojici, se je zaobljubil, da bo znamenje postavil nazaj, in obljubo tudi izpolnil. Križ pa je postavil na drugo stran omenjene ceste.

Spomenik letalcev in leteče trdnjave (tudi na meji s Sv. Trojico)

Na cvetno nedeljo, 2. aprila 1944. je treščilo bojno letalo zavezniške vojske, imenovano tudi leteča trdnjava LEBRHTOR B 24 pod južni vrh Sv. Trojice (imenovane tudi Pusti vrh).

Spomenik je bil svečano odkrit 1994. leta prav na  mestu, kjer je obstreljeno letalo treščilo pod omenjeni vrh. Od tedaj vsako leto Športno-rekreativno društvo Konfin - Sv. Trojica pripravi spominsko proslavo “NIKOLI VEČ VOJNE”. Proslave se udeležijo tudi predstavniki ameriškega veleposlaništva z zastopniki ameriških pilotov.

Spomenik je izdelal akademski kipar Anton Demšar,ki je tudi soavtor pri izdelavi glavnih vrat v ljubljansko stolnico (in soustvarjalec kiparja Mirsada Megliča) - spomin na papežev obisk 1996. v Sloveniji. Žal je akademski kipar Anton Demšar, ki je imel svoj kiparski atelje v nekdanji šoli Sv. Trojica in bil na tamkajšnje ljudi zelo navezan, že pokojni.

HRIB:

Križ pod Grosinom

Znamenje - križ pod Grosinom so postavili v letu 1996. Križ je postavljen na koncu alsfaltne poti Dolina - Hrib na desni strani ceste zraven stanovanjske hiše.

Znamenje je postavil  šofer v pokoju - Jernejček. Sosedje vedo povedati, da je znamenje blagoslovil sorodnik - duhovnik v letu 1996.

Nekoč Marijin kip pri Grosinu

Vredno je omeniti, kar pripoveduje Marija Bokal iz Dolskega, da so imeli pri Grosinu v steni hiše kapelico s kipom Marije, ki je bil nekoč v cerkvi v Vinjah.

Kip Marije je kupila Grosinova Rozka Habjan, rojena Mihelčič.

Znamenje nad Grosinom

GROSINOVO ZNAMENJE (po umorjenem Mihelčič Ivanu)

Spomenik - znamenje stoji nad Grosinovo domačijo ob kolovozu, ki pelje od Hriba - Grosina do vrha Jemčevega znamenja. Pokojnega Ivana Mihelčiča so umorili Kozaki, ki so se umikali. Spomenik so postavili domačini in nas žalostno spominja na človekovo nasilnost in norost.

Na spomeniku pod razpelom je plošča, vzidana  kot podstavek. Nekoč je bila nad besedilom tudi slika pokojnika. Na plošči  je napis:

                 “Umreti sem moral

                 nasilno - mučeniške smrti.

                 Moja kri se je iztekla

                 v ljubo rodno zemljo.

                 Kar zdaj ste Vi, to bil sem jaz.

                 Kar zdaj sem jaz,

                 to boste enkrat tudi  Vi.”

Spominjajte se Grosinovega Ivana. 

Umorjen 29. 8. 1944.

Jemčeva kapela (meji na Zg. Javorščico)

Jemčeva kapela ali tudi Severjeva stoji na prelazu iz Zasavja-Dolsko v moravško kotlino. Tu je bila nekdaj pot zelo prometna - gorsko križišče. Kapela je doživela večkratne obnove, pa tudi prestavitev. Po pripovedovanju Fr. Brojana je bilo na tem mestu znamenje že v času Keltov in kasneje Rimljanov. Na to verjetno kažejo tudi  zgodovinske najdbe iz rimske dobe pri Sv. Križu ...

Pravijo, da je bilo v davnini tu v začetku leseno znamenje na kamnitem podstavku na južni strani prelaza.

Zidano kapelo je menda dal postaviti Lovro Klančar iz Zg. Javorščice; 1870. pa stari Moškon (danes še razvalin domačije ni več), ki je pod kapelo iskal zaklad in jo tako spodkopal, da se je kapelica podrla. Seveda so kapelo zopet postavili. Toda veliki potres 1895. leta je kapelo spremenil v razvalino. Kapelico so ponovno obnovili in že leta 1903 se je morala umakniti razširjeni poti. Leta 1904 je dal Sever iz Zg. Javorščice kapelico postaviti nekaj metrov proti severu (proti moravški strani). Ta kapela kljubuje še danes.

Kip Marije je delo kiparja Fr. Ks. Tončiča iz Kamnika, o čemer priča njegov podpis in datum 10. 9. 1896. Slikarija in notranjost pa je delo Franca Merčuna iz Bišč pri Dragomlju. Na levi strani v notranjosti je poslikava - slika sv. Jožefa s 6 angeli, na desni strani pa sv. Valentina. Zunaj je na zahodni strani slika s cerkvijo Sv. Trojice in Čajževo domačijo. Na vzhodni strani pa krasi steno kapelice sv. Martin na konju.

Kapela stoji med dvema mogočnima lipama, ki sta ju posadili leta 1908, pred odhodom v Ameriko, sestri Frančiška in Ivanka Planinc - Severjevi iz Zg. Javorščice. Sedanji lastnik Fr. Planinc kapelo vzorno vzdržuje, pa tudi mimoidoči često z rožami in kakšno svečo olepšajo sveto Jemčevo znamenje.

Maks Jemec iz Klopc ve povedati, da so nekoč na tem mestu poklekovali konji, ki so tovorili iz Zasavja v kotlino Moravč razno blago. Posledica je bila, da so tu postavili kapelico. To je pripovedoval njegov oče,  zgodbo pa je slišal tudi od drugih.

V letu 1981 so kapelico v celoti obnovili; streho, ostrešje, beljenje, poslikava (obnova) itd. Barvo je darovala tovarna Jub iz Dola, tlakovce je prispeval  Fr. Ravnikar iz Sv. Trojice, ostalo pa so darovali razni obrtniki in dobrotniki.

Ob 100 letnici lesenega kipa Marije je bila 10. 9. 1996 ob kapeli svečanost.

OSREDKE:

Janežev križ

Razpelo je nameščeno na bukvi. Prvotno je viselo na hrastu. Po pripovedovanju Minke Jemec in njenega brata Mira je bilo to spominsko znamenje za pokojnim Šimnom, ki je stanoval v kajži nad Grosinom. Kajža je kasneje pogorela.

Pokojni Šimen je na tem mestu pod znamenjem lomil škril - škalco. Ko so velik kos škrila vlekli iz pruha navzgor do ceste, je ta kos padel nazaj na Šimna. Ta je drugi dan po nesreči umrl. Nesreča se je zgodila 1903. leta in od takrat stoji to znamenje.

Znamenje je bilo že večkrat obnovljeno. Delo je opravil Janez Jemec.

Janeževa kapela

Postaviti kapelo je bila za Janeževe že dolgo želja. Čas pa je dozorel, ko so po 2. svetovni vojni prepovedali vsak blagoslov po hišah (žegnanje velikonočnih jedil) razen v kapelah. Te pa v vasi ni bilo.

Kapela je bila postavljena brez načrtov in le po zamisli Mira Jemca in ostalih domačih. Začetno zidarsko delo je opravil  Franc Belcijan iz Kamnice, zaključna dela pa zidar Miro Mali iz Dolskega in seveda sam lastnik Miro Jemec.

V kapelo so vzidane tudi relikvije enega od svetnikov,  katerega pa domači ne vedo. Relikvije je dobila njihova mama. Farni župnik Sv. Helene Vinko Čampa je kapelico  blagoslovil 24. maja ____.

V kapeli je razpelo, na levi strani stoji kip Fatimske Marije in slika sv. Jožefa, na desni pa slika sv. Florjana.

Kapela stoji pred gospodarskim poslopjem, je zelo lepo vzdrževana z obilo rož. Za čistočo in krasitev skrbi Minka Jemec, ki je tudi lastnica.

Kokaljev križ

Pred domačo hišo, ob cesti, je leta 2004 križ postavil Kokalj Henrik (˝Osredkarjev Hanče˝).

Omovčkova kapela

Kapelo je dal sezidati Tomaž Orehek v letu ____. V kapeli je Lurška Marija, ki jo je Orehku poklonila soseda Minka Jemec. Kapelo je blagoslovil takratni župnik pri Sv. Heleni g. Frančišek Jeglič.

Kapela je zidana in stoji ob dvorišču na zahodni strani Omovčkove domačije.

KLOPCE:

Erjavčevo znamenje

To je znamenje s skromno leseno odprto omarico, v kateri je razpelo na lesenem podstavku. Podobni znamenji sta tudi v Križevski vasi.

Znamenje je bilo zaradi širitve ceste prestavljeno za nekaj metrov in doživelo večkratno prenovitev (lastnik Maks Jemec iz Klopc). Križ je postavljen pod vasjo  na jugo - vzhodni strani.

Stari oče sedanjega lastnika - Gašper je pripovedoval, da je tod strašilo vse vaščane. Da bi nehalo strašiti, je gospodar postavil križ. Potem so tudi strahovi minili. Slišal pa je pripovedovati tudi o roki, ki je gledala iz zemlje, pravi pa, da sam v resničnost slednjega ni verjel.

Marija Bokal iz Dolskega pravi, da je tudi slišala od ljudi, da je bil na tem mestu ubit človek in da so dolgo časa gledali, kako je roka gledala iz zemlje. Zgodbo  je slišala in potrdila tudi Rezka Trdin iz Sv. Helene

Orešanova kapela

Viktor iz Klopc (Orešanov) pripoveduje, da je bila kapela sezidana na pobudo Matišetovega očeta iz Klopc in vseh vaščanov te vasi. Matišetev oče je bil zelo bolan in tudi operiran za kilo. Ko se je ozdravljen vračal iz bolnice domov, je od veselja celo vriskal.

Kapelo je sezidal Ivan Ramšak iz Dolskega okoli leta 1930. Vsi podatki so bili menda napisani in shranjeni pod Marijinim kipom, a so ob obnovitvi izginili neznano.

Vso slikarijo, pa tudi sam kip je vlil in poslikal prof. Stane Kolenc (potomec vaščanov iz Klopc). Marijin kip so iz Dolskega nesla štiri dekleta - vaščanke iz Klopc. Vse delo, pa tudi kasneje obnovo je vodil prof. Stane Kolenc.

Gasilski dom Klopce

VRH:

Matevževa kapela

V kapeli stoji kip Matere Marije. V to znamenje je večkrat udarila strela. Sedaj imajo Marijo shranjeno doma in jo ob prilikah zopet postavijo v kapelo. To je pripovedovala Marija Bokal iz  Dolskega.

Po pripovedovanju Maksa Jemca in Viktorja Belcijana iz Klopc so kapelo postavili v zahvalo za vrnitev iz I. svetovne vojne fantje iz Vrha: Mejač, Matevž in  Matožetova.

Kapela stoji resnično na vrhu vasi severovzhodno od kmetij.

ZAGORICA:

Povirkov križ

Križ je bil postavljen v spomin na ubitega Alojza Povirka v letu 1944. Ubili so ga Kozaki, ko so se z Nemci umikali iz teh krajev.

Križ stoji na gornji strani ceste v Zagorici. Je vzdrževan, pokrit pa je s strešno opeko.

SV. KRIŽ  -  KRIŽEVSKA VAS:

Križ - moja moč

Dekan Anton Rojc je 15. septembra 1996 blagoslovil nov križ pred župniščem soseske Sv. Križa v župniji Sv. Helena - Dolsko. Stari, postavljen na pobudo župnika Komljanca na vzpetini pred župniščem v spomin na evharistični kongres leta 1935 v Ljubljani, je stal le do leta 1946 in oznanjal, da tu živijo verni ljudje, ki so preživeli hude udarce druge svetovne vojne. Požgali so jim cerkev, šolo, župnišče in večino hiš v soseski. Prebivalci soseske so obnovili cerkev in župnišče, si postavili nove domove, želeli pa so si tudi novega križa. Leta 1996 se jim je želja uresničila. Naj jim bo to sveto znamenje po vsem prestanem spodbuda za življenje v spravi, razumevanju in odpuščanju ter vere Vanj, ki nas je odrešil s svojim križem.

Družina: 22. sept. 1996

Kosovo znamenje

Križ je lesen z razpelom med mogočnima lipama. Stoji pod cesto Sv. Križ - Vel. vas nad Gonačem.

Postaviti ga je dal Peter Us 1913. leta z namenom, da se na tem mestu ne bi zbirali fantje (pa tudi možje) ob večerih pa tudi ob praznikih in počenjali razne navšečnosti: prepiri, pretepi itd. Peter Us je hotel to zbiranje ljudi preprečiti s postavitvijo križa. In želja ali namen je bil dosežen.

Bovnovo kapela - kužno (tudi turško) znamenje

Bovnova kapela stoji na previsu - prelazu Sv. Križa in Javorščice, med Murovico in Cicljem. Posvečeno je Mariji, na severo - zahodni strani visi razpelo Križanega. Kapela je skrbno negovana. Zgrajena je bila v zahvalo, da so pri hiši - Bovnovi - ostali živi po 2. svetovni vojni.

Nasproti omenjene kapele proti vzhodu stoji s kamni zidano znamenje. Pokrito je s pločevino in je štirikotno. Vdolbine na vseh stirih stenah so bile nekoč poslikane. Kakšne so bile poslikave in kaj so predstavljale, danes ni moč ugotoviti.

Nekateri menijo, da je bilo to kužno znamenje, verjetno (tudi po ustnem izročilu) pa  je pozidano v spomin na uspešno obrambo pred Turki.

Pokopališče Sv. križ

 VEL.  - VAS:

Travnarjev križ

V Veliki vasi stoji znamenje - križ, pokrit s pločevino ob hiši, kjer se sedaj pišejo Gril.

Znamenje je bilo postavljeno pred I. svetovno vojno. Prav na tem mestu so fantje iz te vasi počakali Gregorinovega iz Vrha, ki je vasoval pri dekletu. Fant je bil tudi zelo močan, vendar ne hudoben. Fantje iz Velike vasi so ga, ko se je vračal od vasovanja domov, tako pretepli, da je doma naslednji dan umrl.

Korimškov križ

Lenkino znamenje

Znamenje stoji tik ob stari hiši, imenovani pri Lenki. Znamenje je majhno. Nekaj časa je bio obešeno na zraven rastoči hruški. Pokojni France Šuštar (kovač) pa je znamenje postavil samostojno.

To znamenje je dal postaviti po I. svetovni vojni v zahvalo za srečno vrnitev iz Amerike pokojni Tone Šuštar. V Ameriko je odšel po preganjanju orožnikov zaradi krivolovstva (divji lov - raubšič). Nekateri mu pravijo tudi Tončkovo znamenje.

Tončkov križ - Močilnik

Križ z razpelom je postavljen na desni strani ceste (Sv. Križ - Velika vas) pod ali zraven mogočne lipe.

To znamenje je pod Lenkino hišo, imenuje pa se tudi po travniku MOČEN.

Pravijo, da je bil prav na tem mestu ubit fant iz Velike vasi, in to pred I. svetovno vojno.

Lastnica zemljišča Marija Šuštar skrbi za lep videz znamenja.

Pred 30 leti je na tem mestu še stal križ, ki je verjetno žal zaradi preureditve poti bil odstranjen in pozabljen.

Vogrinova kapela

Pri vstopu v Veliko vas nas pozdravi kapela in v njej kip Srca Marijinega. Kapela stoji na mestu ki je prej stal Blažičev križ.

Poslov križ

Blažičev križ

Marjelov križ

Križ ob stari cerkvi

  Nakaj kamenja na tej lokaciji pripoveduje zgodbo o cerkvi in njeni usodi iz roda v rod.

Kuštermanov križ

Maselnov križ

Na tem mestu stoji že vsaj 150 let.

Gasilski dom Velika vas

SENOŽETI:

Grabnarjev križ

Takoj v začetku vasi Senožeti (pri Grabnarju), gledano v smeri Ljubjana - Litija, stoji na gornji (severni) strani Zasavske ceste ličen, majhen, nizek križ. Znamenje so postavili v spomin pokojni Francki Belič, roj Pustotnik. Življenje je izgubila v prometni nesreči 14. avg. 1979 leta. V spomin na pokojno sestro je brat Tone postavil lesen križ, streho pa je naredil brat France, Križanega Jezusa (iz železa) pa je daroval takratni župnik pri Sv. Heleni g. Frančišek Jeglič. Križ je bil postavljen  4 mesece po Franckini nesreči.

Danes je znamenje lepo oskrbuje sestra Anica in drugi sorodniki.

Križ pri Grabnarju - vzhodno

Znamenje je verjetno zelo staro, saj je vpisano v katastrskih mapah, ve povedati Anica Pestotnik. Od kdaj stoji znamenje, ne ve nihče od Grabnarjevih. Znamenje opozarja voznike in odvrača nesreče.

Znamenje je bilo pred leti obnovljeno. Delo je vodil France Pestotnik - Grabnarjev. Hrastov les za križ je daroval Jermančkov Bojan. Ribič - mizar pa je izvršil ostala dela.

Sedaj vzorno skrbi za križ Polde in Breda Melacher.

Križ v Senožetih pri avtobusni postaji "Pri Janezu",  (Kapsov Bogek)

Križ je na tem razpotju stal že od nekdaj. Pokojni Dominik Gradišek - Gašperjev ata, ki je bil tudi Maistrov borec, je povedal, da je bil že vrisan tudi v starih vojaških zemljevidih. Ko še ni bilo na pokopališču mrliške vežice, so se ob tem znamenju vedno ustavljali pogrebni sprevodi. Pri križu so se pogrebci za trenutek oddahnili in kratko pomolili za pokojnega vaščana, ki so ga spremljali k zadnjemu počitku pri sv. Agati.

Križ je včasih stal na sredi križišča med cestami na nekakšni trikotni jasi. Sedaj je zaradi drugačne ureditve cest ta prostor spremenjen. Po zaslugi lastnikov zemljišča, to je prijazne družine Zuhanovič, pa ima križ še vedno prostor na tem lepem mestu, za kar smo jim hvaležni. Predniki so križ skrbno vzdrževali in obnavljali. Zadnja obnova je bila pred pol stoletja, ko je les daroval že omenjeni Gašperjev ata.

Nov križ je izdelal in postavil mizar Zdravko Kemperle. Kovinski del podstavka je brezplačno izdelal Tomaž Gričar, njegov brat Jože pa je  poskrbel za okrasitev. Vaščani smo hvaležni tudi župnijskemu pevskemu zboru, ki je polepšal obred blagoslovitve. Seveda pa gre zahvala vsem, ki so na kakršen koli način prispevali k obnovitvi tega znamenja, ki je tudi del naše kulturne dediščine.

Kapela Janeza Nepomuka

Jemčeva kapela

Dne 6. maja 1928 je bila blagoslovljena kapellica Matere Božje, Pomočnice kristjanov, pri Ivanu Jemcu v Senožetih. Vse stroške je nosil Ivan Jemec, posestnik v Senožetih 25. Kip Matere Božje je naredil kipar Josip Gropšelj v Selcih nad Škofjo Loko. Kapelico je zidal domačin Gašper Grabišek iz Senožet.

Pred kapelo, se vsako leto v mesecu maju, berejo šmarnice in moli rožni venec.

Fotografije je v večini prispeval Miha Bokal