Helenina nedelja

»Med uglednimi materami, ki so se zapisale v zgodovino, tako zaradi mesta v krščanski skupnosti kot zaradi svojih otrok, ima izvirno mesto cesarica Helena, mati Konstantina Velikega,« zapiše o sv. Heleni Bogdan Kolar. Ta sveta žena je zavetnica naše župnije in ji je posvečena tudi farna cerkev. Na nedeljo po njenem godu vsako leto pripravimo farni dan.

Letos je bil farni dan v nedeljo, 21. avgusta. Pričeli smo s sveto mašo, pri kateri smo počastili sv. Heleno in Boga prosili za našo domovino, za mlade, za družine, za žive in mrtve farane, za našega župnika Marka in sestro Barbaro. Slovesno so pritrkovali gosti iz Preserja pod Krimom. Po sveti maši smo se v velikem številu zbrali pred pastoralnim domom na skupnem kosilu, potem pa se je v dvorani pričel program.

Popoldne so nam popestrili tamburaši iz Senožeti pod vodstvom violinistke Eve Dukarič in mlada plesalca Maša in Luka. Ob spremljavi tamburašev pa nam je nekaj pesmi zapela naša osrednja gostja letošnjega farnega dneva dr. Irena Avsenik Nabergoj. V Janeževi sobi pastoralnega doma so otroci ustvarjali pod vodstvom Irene in Barbare, pod šotorom, ki nas je varoval pred soncem in dežjem, pa smo se lahko pogovarjali, posladkali z dobrotami Bajtove pečice, s pecivom, ki so ga spekle gospodinje in darovale za obiskovalce in si potešili žejo. Lahko smo kupili srečke in se po otroško razveselili dobitkov.

V letu, ko praznujemo srebrni jubilej naše države, je g. župnik povabil v goste svojo sestro dr. Ireno Avsenik Nabergoj, odlično poznavalko pisatelja in dramatika Ivana Cankarja, katerega 140 letnico rojstva smo praznovali 10. maja letos.

»Besede o domovini Ivana Cankarja naj bi nas spodbudile k razmišljanju in vrednotenju tega, kar nam je Bog poklonil. Iz hvaležnosti do Ivana Cankarja in do vseh narodno zavednih Slovencev, ki so nam v bližnji preteklosti, pa tudi pred 25 leti pripravili pogoje, da moremo danes praznovati v svoji domovini Sloveniji, smo pripravili pogovor s slavistko dr. Ireno Avsenik Nabergoj« (Odmev št.17/l.24)

Dr. Irena Avsenik Nabergoj se že več kot 15 let ukvarja z raziskovanjem etike v delih Ivana Cankarja. Leta 2004 je doktorirala s področja slovenske književnosti. Naslov njene doktorske disertacije je Greh, krivda, odpuščanje in kazen v delih Ivana Cankarja. Zaposlena je na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti kot raziskovalka. Na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in na Univerzi v Novi Gorici pa  predava slovensko književnost, literarno teorijo in etiko. Je tudi mentorica podiplomskim študentom. Za posebne dosežke na področju literature je v letu 2009 prejela visoko državno odlikovanje Zoisovo priznanje. Posvečala se je tudi glasbi. Igrala je violino in pela kot sopranistka v Slovenskem komornem zboru pod vodstvom Mirka Cudermana.

Kaj smo zvedeli o etičnih in moralnih vrednotah v delih Ivana Cankarja?

Ivana Cankarja nam je predstavila v treh temah: odnos do matere, do domovine in do Boga.

Lik matere nam Cankar predstavi kot trpečo, tiho in ponižno ženo, a tudi močno, odgovorno in vztrajno borko za družino. O materi je pisal po njeni smrti zelo čuteče, kot o edini, ki je razumela njegovo umetniško ustvarjanje.

O domovini smo slišali nekaj čudovitih misli, ki jih je Cankar napisal v povesti Kurent.

»Veliko je število tvojih čednosti, slovenski narod. Nadvse lepa je tvoja domovina. Milozvočen je tvoj jezik. Tvoja pesem je pritrkavanje nebeških zvonov. Brez števila blagoslovov ti je dobrotni Bog dodelil. Domovina, nič se ne boj. V tistih hudih časih, ko še nisi imela ne velikih besed, ne velikih besednikov, tudi takrat Bog ni pozabil nate. Kako bi pozabil dandanašnji. Nič ne skrbi domovina. Zadremali so tudi vojskovodje, zvestoba v njih srcih pa ni zadremala. Slavno se bodo zdramili ob slavnem jutru.«

Po političnem prepričanju je bil socialist, a nikoli ni deloval v politiki. Vedno je bil na strani resnice. Ostro je branil reveže.

Na vprašanje o odnosu do Boga je dr. Nabergojeva odgovorila, da je bila njegova vera v začetku otroška. Mati se je zelo trudila za versko vzgojo svojih otrok. V letih bivanja na Dunaju se je Cankar  oddaljil od cerkve, ne pa od vere. V poznejših letih pa je njegov odnos do Boga bolj oseben. V delih se kaže njegova vera v posmrtno življenje. Na smrtni postelji mu je bolniško maziljenje podelil duhovnik in pisatelj Fran Saleški Finžgar. V spominih je Finžgar zapisal, kako pomirjen je potem Cankar zapustil ta svet.

Dr. Ireni Nabergoj smo se zahvalili z aplavzom in spominskim darilom. Srečanje smo nadaljevali na igrišču.

Dež, ki se je ulil v poznih popoldanskih urah pa je napovedal konec srečanja. Ves izkupiček srečanja je namenjen za župnišče, ki že kliče po obnovi.

Za lep in uspešno izveden farni dan se v imenu ŽPS zahvaljujem gostji dr. Ireni Avsenik Nabergoj, g. župniku Marku, tamburašem iz Senožeti, gasilcem PGD Dolsko,  Ireni in Barbari, plesalcema Maši in Luku, vsem, ki so pripravljali srečelov, zbirali dobitke, darovali prostovoljne prispevke, mesariji Domes, kuharju Iztoku Brodniku, vsem, ki so poskrbeli za hrano in pijačo in vsem, ki so pomagali pripraviti srečanje.

Nasvidenje prihodnje leto!!!

Pavla Jemec