Avtor: zudolsko Objavljeno: 6. 08. 2016

Oratorij 1998

Leto je naokoli, in spet smo se zbrali mladi iz župnije sv. Helena. V ponedeljek, 17.8. 1998 smo se vsi zbrali v župnijski cerkvi, kjer nas je že zgodaj zjutraj pozdravil g. župnik. Nato smo se z vlakom iz Laz odpeljali v zdravilišče Laško. Na tedenskem sporedu je bilo namreč kopanje. Vsi smo se imeli super, razen tamkajšnjih obiskovalcev zdravilišča, saj smo »čofotali« na vse možne načine. Domov smo se vrnili zelo utrujeni in zadovoljni.

Naslednji dan smo preživeli pri Mateji, glavni animatorki, ki nam je pokazala, kako se da od znotraj zelo lepo pobarvati stekleničko ter narediti pravo italijansko verižico iz makaronov. Naučila nas je tudi, kako si lahko doma izdelamo zelo lep okvir za sliko. Med tem smo imeli še kosilo in odigrali smo tudi veliko iger. Ta dan smo zaključili nekaj čez četrto uro popoldan.

Sreda se je začela deževno. Zbrali smo se v cerkvi, kjer nas je spet čakal gospod župnik. Po duhovni misli smo odšli h gospe Tončki, mojstrici domače obrti. Ker je še vedno deževalo, smo se lotili luščenja fižola. Za kosilo smo dobili Tončkino specialiteto – proseno kašo s slivami. Ta jed ni bila všeč skoraj nikomur, saj te jedi svojih prednikov sploh ne poznamo več.

Končno je nastopil najbolj nepričakovani dan celega tedna. Zjutraj smo se zbrali v cerkvi, kjer smo duhovno pričeli nov dan. Čakal nas je velik pohod na Murovico. Hoja navzgor nas je zelo utrudila, tako da smo komaj prilezli do doma.

Animatorji so popoldne postavili šotore. Okoli osmih pa so prišli še ostali »oratorijci« Vsi smo bili zbrani, manjkali so samo še skavti. Ko so skavti prišli, se je začel program. Zabavali smo se, peli, tekali sem ter tja in plesali. Skavti so nam pokazali, kako se peče kruh, imenovan tvist, kako se oni pozdravljajo in na kakšen način ploskajo. Ko so skavti odšli, so začeli odhajati spat najmlajši in tako se je stopnjevalo. Ob treh zjutraj sva bila samo še dva. Počasi sva nalagala na ogenj ter se pogovarjala o vsem mogočem. Sredi tabora je plapolala slovenska zastava, ki sva jo s prijateljico Mijo vneto stražila. Zaspala sva šele ob petih zjutraj. Bil je petek, 21.8.1998, zadnji dan oratorija, ura je bila pol sedmih zjutraj. Tabor je v trenutku zaživel in že smo jedli jutranjo malico. Malica je bila odlična, saj smo jedli palačinke. Zatem smo se igrali razne igre. Na vrsto je prišlo pospravljanje šotorov, pomagali so čisto vsi. Vsemu temu je sledil še piknik ter podelitev medalj, za katere smo zbirali točke ves teden. Razšli smo se v poznih popoldanskih urah.

Posebna zahvala velja vsem , ki so se trudili z nami. Težko bomo pričakali naslednji Oratorij 99. Želimo si le, da bi se vabilu odzvalo več animatorjev, da bi se lahko Oratorija naši otroci udeležili še v večjem številu.

Nace Novak


V tednu od 17. do 21. avgusta je potekal Oratorij 98, ki ga že tretje leto pripravlja naše društvo. Prijavilo se je in ga obiskovalo 19 otrok v starosti 8. do 14. leta. Vsako leto je pestrejši in vedno malo drugačen. Zelo pohvalno je, da se nekateri naši mladi člani tako žrtvujejo in vse zadane si naloge uspešno izpeljejo.

Letos so bili ponovno povabljeni tudi drugi mladi iz župnije in starši otrok za pomoč. Pa so se na žalost odzvali le nekateri starši oziroma babice. Da bo vabilo za sodelovanje doseglo vse, ki bi se mogli najti na tem področju dela v župniji, mlade že sedaj vabimo, da razmislijo o Oratoriju 99 in se nam s svojimi predlogi in pripravljenostjo pomagati pridružijo, svoje mnenje in načrte pa lahko posredujejo predsedniku ali tajnici osebno. Tako bo Oratorij zagotovo pridobil novo kvaliteto in pestrost, vsi pa lahko svoje talente koristno uporabimo tudi za dobro mladih v naši, domači župniji.

Oratorij je potekal takole:

Peš se nas je prvi dan odpravilo 18 otrok, starih od 8 do 14 let, z animatorji v Laze. Z vlakom smo se odpeljali do Laškega ter uživali v zunanjem bazenu celih 5 ur. Animatorji so nam pripravili malico, posladkali pa smo se seveda tudi z neizogibnim sladoledom. Utrujeni od razburljivega dne, sonca in vode, smo se vrnili – z vlakom seveda – domov.

V torek smo imeli likovno delavnico. Izdelovali smo verižice iz makaronov, barvali smo steklenice za okras, naredili voščilnice in okvirje za fotografije za vse udeležence slikane na bazenu prejšnji dan.

Na kmetiji smo preživeli dan v sredo. Trgali in luščili smo fižol. Za kosilo smo jedli slivovo kašo in kislo mleko. Hrane, kot so jo jedli včasih, nismo navajeni. Večina nas je jedla, a le malo nas je bilo, ki smo pojedli vse do zadnjega. Ob nogometu in igrah z žogami je bila ura prehitro štiri za odhod domov.

Vsak dan pričnemo z duhovno mislijo g. župnika v cerkvi. Kosilo nam skuhajo mame (naše ali animatorjev) – dobre gospodinje, nekatere nam celo napečejo pecivo ali nas drugače pocrkljajo s sladkarijami.

V četrtek smo nabrusili pete in oprtali nahrbtnike. Kam? Na bližnji hrib – Murovco vendar!

Čeprav utrujeni od »planinskega pohoda« z Alešem smo komaj čakali večera. Najbolj neugnani so se že popoldne zakadili z animatorji na travnik pri Jeršinovi kapeli. Koliko smeha, ko so nam palice bežale na vse strani, streha šotora pa je tudi hotela po svoje. Malo levo – malo desno – malo krivo smo razvrstili pet šotorov, v sredino pa seveda drog za državno in občinsko zastavo (nanju smo pazili vso noč) – in tabor je bil postavljen. Še taborni ogenj pa mlada koruza in od pričakovanja skavtskega večera je vse vrvelo. Prišli so skavti iz Fužin – vesela druščina prisrčnih mladih ljudi. Seveda so nas bolj kot skavtska pravila zanimale tiste zabavne skavtske skrivnosti – in kar precej smo jih preizkusili. Tudi starši so veselo kimali v taktu naših pesmi in iger. Naša razigranost je trajala pozno v noč in animatorji so nas težko preusmerili v šotore in počitek. Toda jutro nas je kaj kmalu našlo budne za nove dogodivščine.

Tudi petek je minil ob skavtskih igrah in se zaključil s podelitvijo odličij najboljšim udeležencem ter piknikom s starši.

Želimo si, da se v prihodnje ob zaključku Oratorija res srečamo vsi, otroci in starši ter animatorji, saj smo vendar ves teden preživeli skupaj.

Danes, 30.8. – nedelja, bo pri drugi sveti maši zahvala za uspešno končan Oratorij in razstava izdelkov, ki smo jih izdelali v likovni delavnici.

Ob uspešnem zaključku Oratorija smo verjetno vsi, ki smo sodelovali, našli svojo srečo, tako kot jo je naš vzornik misijonar dr. Janez Janež našel med Kitajci. V skupnosti različnih smo isklai delčke dobrote velikega srca našega vzornika.

Upamo, da nam je uspelo.

Iskrena hvala vsem staršem za denarne prispevke, zlasti še tistim, ki ste prispevali več, kot je bilo zaželjeno. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste prinesli in pripravili dobrote, ob katerih smo se nasitili in posladkali. Na našo pismeno prošnjo se je tudi Občina Dol pri Ljubljani prijazno odzvala in nam na naš žiro račun nakazala denarni prispevek, za katerega se jim iskreno zahvaljujemo: Lepo je biti mlad, če nam pomagate in nas razumete.

Udeleženci Oratorija: Maja, Katarina, Geni, Katja, Sabina, Barbara, Irena, Gorazd, Jurij, Jaka, Gašper, Nace, Matjaž, Blaž, Miha, Matej, Janez, Matic.

Animatorji: Tončka, Tina, Špela, Simona, Mateja, Aleš, Tomaž, Marjan in občasni sodelavci.

Feniks 6, Glasilo Duštva misijonarja dr. Janeza Janeža, avgust 1998.


Najbolje je bilo v četrtek zvečer, ko smo peli pesmi ob skavtskem ognju.

Irena Cerar, 13 let

 

Prvi dan smo šli na bazen. Nekaterim ljudem naše veseljačenje ni odgovarjalo, ampak mi smo se klub temu zabavali.

Sabina Vode, 11 let

 

Oratorij je zelo »fajn« zadeva. Seveda smo za vse stvari, ki so se dogajale ta teden zelo hvaležni naši glavni animatorki Mateji.

Nace Novak

 

V sredo smo bili pri teti Tončki. Postregla nam je s pristno kmečko hrano, ki pa nam je bila še kar všeč.

Geni Visinski

 

Barvanje steklenic v torek mi je bilo najbolj všeč. V steklenički bom hranila posušene rožice.

Maja Godec, 13 let

 

Najbolj mi je bilo všeč v četrtek zvečer, ko so k nam prišli skavti. Zakurili smo ogenj, pekli koruzo in prespali zunaj v šotorih.

Barbara Cerar, 14 let

 

V ponedeljek smo odšli na bazen. Tomas in Aleš sta me naučila plavati.

Katja Udovč, 8 let

 

Kljub temu da sem se oratorija udeležila le nekaj dni, mi je bilo v družbi animatorjev in ostalih prijetno. Najbolj pa sem uživala v četrtek ob ognju in petju pesmi.

Barbara Kovač

 

V ponedeljek sem se prvič peljal z vlakom. Bilo je super.

Gašper Gospeti, 10 let

 

Letos sem prvič na oratoriju. Tudi drugo leto bom prišel.

Blaž Orehek, 9 let

 

Najbolj mi je bilo všeč včeraj, ko smo prespali v šotoru in ko so nas obiskali skavti.

Jaka Mihelčič, 10 let

 

V četrtek smo bili lahko dolgo pokonci ob ognju. To je bilo najbolje.

Jurij Jemec, 10 let

 

Na bazenu sem najbolj užival. Ves čas sem hotel potunkati Matjaža, a mi na žalost to ni nikoli uspelo.

Gorazd Kepec

 

Že sama vožnja z vlakom v Laško je bila zanimiva, še bolj samo plavanje v bazenu. Ves čas smo se tunkali.

Matjaž

 

Na koncu smo odkrili še dve mnenji animatorjev:

Končno je ta kratka noč za nami. Verjetno bom preostanek noči presanjal o koruzi, pa saj je čas za to. Ali ne?

Aleš Zavrl

 

Vedno, ko je konec Oratorija, mi je kar hudo. Ko se ravno navadiš na otroke, se vse konča. Drugače pa mi je bil letošnji Oratorij zelo všeč. Kljub nekaj sivim lasem se je vse skupaj zelo lepo izteklo. Drugo leto bom prav gotovo spet sodelovala.

Mija Jemec