Oratorij 1997

V duhu dobrote misijonarja dr. Janeza Janeža

Tako daleč je Tajvan, da pričevanja o misijonarju dr. Janezu Janežu le malokrat prispejo do rodne dežele Slovenije in do rojstne vasice. Mala knjiga Toneta Ciglerja: Utrinek božje dobrote, nam samo delno pojasni njega in njegovo delo, je nekaj, a vseeno premalo za celovito predstavo o tem velikem srcu. Posnemati ga, kako? Z besedo, dejanji? Najbrž.

V duhu dobrote razdajati se drugim, da to je bila ideja letošnjega oratorija. Približati tako velikega moža, čigar ime nosi naše društvo otrokom. Zato tudi potiskane majčke, ki so jih dobili vsi udeleženci, z ilustracijo dr. Janeza Janeža med otroci, ilustrirala Irena Gubanc.

V tednu aktivnosti so se otroci udeleževali različnih delavnic. Izdelali so si kape iz papirja, zložili origami škatlico za bonbone, narisali in pobarvali so rastipunčko in pustno maškerado v ponedeljkovi likovni delavnici.

Dekleta so v torek pekla piškote in naredila rolado, ki smo jo še isti dan pojedli za posladek po kosilu. Dečki so v modelarski delavnici izdelali kazu, kačo klopotačo in jogurtov mlinček. Z delom na kmetiji smo se seznanili v sredo. Dopoldan smo pobirali krompir, jedli kuhane suhe hruške in pili krhlevko. Tudi za kosilo smo imeli stare tipične slovenske kmečke jedi: mlečni sok, krompir v oblicah in štrudelj. Večina nas je te jedi jedla prvič, a moram priznati, da smo pojedli vse do zadnjega. Gasilci iz Dola so nas s kombijem odpeljali na bazen v četrtek. Nepopisno veselje otrok se je pričelo že med samo vožnjo in se nadaljevalo v pozno popoldne. Vreme nam je bilo ta dan naklonjeno.

Vsak dan smo začeli z duhovno mislijo g. župnika, ter dan zaključili z družabnimi igrami. V petek smo pokazali svoje znanje na kvizu, šli peš na Korant in tam nadaljevali s piknikom in igrami. Zabavno je bilo vleči vrv in igrati nogomet z animatorji. Imeli smo se lepo, ne le v petek, vseh pet dni.

Svet je poln sreč. Najti svojo srečo, na Tajvanu, pravi dr. Janez Janež. Ali najti mnogo malih sreč, da, to smo našli mi. V skupnosti različnih smo iskali delčke dobrote velikega srca našega vzornika. Mislim, da nam je to tudi uspelo.

Zahvaljujem se: Andreji Gregorič, Mariji in Barbari Jemec, Alešu in Maji Zavrl, Tončki Jemec, Tomažu Lunarju, Petru Lavrihu, Marjanu Tomažiču in Tini Jakopič za uspešno vodenje animatorskega dela z otroki. G. župniku in Anici za duhovne misli, gospodinjam za dobro pripravljena kosila. Gasilcem iz Dola za brezplačen prevoz s kombijem. Turističnemu društvu Dol za brezplačen piknik na Korantu. Občini Dol pri Ljubljani pa za finančno pomoč pri izvedbi oratorija. Vsem iskrena hvala za vse!

Mateja Jemec