Sprememba: V četrtek je maša zjutraj
ODDANE MAŠE: za zdravje (2x), + Terezija Medved (4x), +Jožefa Klander (4x), +Ivan Merela (klementinske), +Jožefa Bakovnik (13x), Po namenu (42x)
»Maša je molitev, v kateri nam Sveti Duh pomaga moliti. Brez Njega ni možno vstopiti v skrivnost maše. Maša je dogodek, na katerega se moramo resno pripraviti. Maša je aktivno sodelovanje v trpljenju, smrti in vstajenju Jezusa Kristusa. Kristus je žrtev. Sodelovati pomeni najprej priti pred križanega in vstalega Kristusa z vero v srcu. Ko smo v duhu pred križem, na katerem se dogaja odkupitev, odrešenje, odpuščanje, ozdravljenje, celjenje ran, osvoboditev od tega sveta – lahko to daritev le opazujemo, lahko pa v njej tudi sodelujemo. Bog je za nas naredil vse oziroma na nek način nam je že vse dal. Vendar to »vse« ne bo resnično naše, če tega ne vzamemo z vero. Z vero vstopamo v območje blagoslovov.« (Josip Lončar)
POSTNA POSTAVA
Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti: Strogi post je na pepelnično sredo (18. februar) in na veliki petek (3. aprila). Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Za vse petke v postu pa velja, da se vzdržimo mesnih jedi.
KRIŽEV POT
V postnem času na poseben način v ospredje stopa Jezusovo trpljenje in smrt. Povabljeni smo, da se večkrat ustavimo ob tem in o tem premišljujemo, saj je vse to Jezus pretrpel zaradi nas in za nas: zaradi naših grehov in za naše odrešenje. Posebna oblika premišljevanja in molitve je molitev križevega pota. Skupaj bomo križev pot molili vsak petek, pol ure pred sveto mašo v župnijski cerkvi ter vsako postno nedeljo ob 14.00.
Prvo postno nedeljo, 22. februarja, bomo križev pot molili v župnijski cerkvi sv. Helene.
ČIŠČENJE CERKVE:
|
01.02.2026 |
4. NEDELJA MED LETOM |
DOLSKO |
70< |
|
08.02.2026 |
5. NEDELJA MED LETOM |
KAMNICA |
1-2G |
|
15.02.2026 |
6. NEDELJA MED LETOM |
KAMNICA |
3-9 |
|
22.02.2026 |
1. POSTNA NEDELJA |
KAMNICA |
10-20 |
KLJUČARJI NAŠIH CERKVA
V januarju sem na Nadškofijo Ljubljana poslal prošnjo za imenovanje dveh novih ključarjev in za potrditev preostale stalne ekipe. Vsi ključarji so bili potrjeni, zato seznam objavljam tudi tu v Odmevu.
Ključarja za župnijsko cerkev sv. Helene: Janko Godec in Jože Bokal mlajši.
Ključarja za podružnično cerkev sv. Agate: Ignacije Kneževič in Marjan Tomažič. Ključarja za podružnično cerkev Sv. Križa: Marjan Prašnikar in Janez Grilj. Ključarja za podružnično cerkev sv. Marije Vnebovzete: Jože Kokalj in Matej Vode. Povabilo vsem župljanom: Če na naših cerkvah ali njihovih okolicah opazite kaj nenavadnega ali kar bi bilo potrebno urediti, prosim da o tem obvestite župnika in/ali ključarje.
SVETNIKI CERKVA V NAŠI ŽUPNIJI
SVETA APOLONIJA
Sv. Apolonija oz. Polona je svetnica in mučenka zgodnje krščanske dobe in goduje 9. februarja.
Devica Apolonija je živela v prvi polovici 3. stoletja v Aleksandriji. Najbrž je delovala kot diakonisa, kot moremo sklepati iz pisma o preganjanju kristjanov v Aleksandriji, ki ga je od tam poslal škof Dionizij škofu Fabiju v Antiohijo. Bilo naj bi leta 249, ko je v Aleksandriji neki zloben vedež, poganski pesnik, ščuval drhal zoper kristjane. Najprej so zgrabili priletnega moža in ga silili, naj govori brezbožne besede. Ko ni poslušal, so ga pretepli in ga z ostrimi trsti zbadali v obraz in oči, ga vlekli v predmestje in kamnali. Nato so neko verno ženo gnali v tempelj in silili, naj moli malika. Ko se je obrnila proč in se zgrozila, so jo zvezali za noge in vlekli skozi vse mesto po hrapavem kamnitem tlaku, pretepali z biči in gnali na isti kraj. Nato so vsi navalili na hiše kristjanov. Kogar je kdo poznal, so ga napadli, odgnali, oropali in okradli. Takrat so zgrabili tudi starejšo devico Apolonijo, ki je bila najbrž diakonisa, in ji z udarci po čeljustih izbili zobe. Pred mestom so naložili grmado in ji grozili, da jo bodo živo zažgali, če ne bo z njimi bogokletno govorila. Ona je prosila, naj jo za trenutek izpuste. Pogumna mučenka je tedaj po božjem navdihu prehitela silo in se sama vrgla v ogenj. Je zavetnica zobozdravnikov in priprošnjica zoper zobobol. Njeno mučenje (s surovimi udarci so ji izbili zobe) je upodobilo veliko umetnikov, največkrat pa je upodobljena s palmo kot znamenjem mučeništva v eni roki in z zobom v kleščah v drugi. Njeno podobo lahko srečamo v mnogo cerkvah po vseh krščanskih deželah.
Nagradno vprašanje: V kateri naši cerkvi najdemo podobo svete Apolonije?
ZA DUHOVNI PREMISLEK
NAJNEVARNEJŠA MOLITEV, KI JO IZGOVARJAŠ PRI VSAKI MAŠI IN SE TEGA NE ZAVEDAŠ
Ljudje mislijo, da hudič sovraži blagoslovljeno vodo. Ali kadilo. Ali latinščino. Ali kipe. Ja, vse to sovraži.
Ampak obstaja en trenutek pri maši, ki ga žge bolj kot karkoli drugega. Trenutek, ki je tako močan, da pekel vsakič zatrepeta, ko se zgodi. Trenutek, ko duhovnik reče: "Kvišku srca." Ravno tam celotna Cerkev uboga: "Imamo jih pri Gospodu." In v tem trenutku se zgodi nekaj duhovnega, kar eksplodira. Zakaj ta trenutek uniči hudiča? Ker se za nekaj sekund celotna Cerkev dvigne nad skušnjavo, nad strah, nad greh, nad hrup sveta — in postavi svoje srce v Božje roke. Satan lahko skuša tvoj um. Lahko šepeta tvoji domišljiji. Lahko moti tvoj mir. Ampak ne more slediti tvojemu srcu, ko je dvignjeno v nebesa. Ko tvoje srce gre gor: njegove verige padejo, njegove laži izgubijo moč, njegove obtožbe se zrušijo. Ko je tvoje srce enkrat dvignjeno k Bogu, postane nedosegljivo za pekel. Zato je zgodnja Cerkev trepetala ob tej vrstici. Cerkveni očetje so rekli, da je to trenutek, ko Cerkev "zapusti zemljo in stopi pred Božji prestol." To ni poezija. To je liturgična resničnost. V tem trenutku Cerkev ni več v stavbi. Je v Božji navzočnosti. In hudič je zaklenjen zunaj.
Zato naslednjič pri maši, ko duhovnik reče: "Kvišku srca," ne odgovarjaj mehanično. Misli to. Stori to. Naj se tvoje srce dvigne. Ker hudič ve: Dvignjeno srce je srce, ki se ga ne more dotakniti. In vsakič, ko rečeš: "Imamo jih pri Gospodu," razglasiš vojno peklu in nebesa zmagajo.
(vir: splet)
MOLITEV PRED VOLITVAMI ŽUPNIJSKEGA SVETA
Dobri Bog, pred nami je za našo župnijo pomemben dogodek, dan, ko bomo izbirali člane župnijskega pastoralnega sveta. Pomagaj nam, da bomo v svojih bratih in sestrah po navdihu Tvojega Svetega Duha znali prepoznali tiste, ki bodo to nalogo v naši župniji opravljali najbolje in jo bodo sprejeli z odprtim srcem in odgovornostjo. Pomagaj nam, da jim bomo tudi vsi ostali župljani pri tem odgovornem delu, vsak po svojih močeh pomagali s svojimi darovi, in bomo tako skupaj skrbeli za bogato življenje naše župnije. Amen.
ZAHVALA DOSEDANJIM ČLANOM ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA
Dragi člani Župnijskega sveta! Dobro velikokrat ostane pred očmi mnogih skrito. A vaše požrtvovalno delo, ki ste ga opravili v zadnjih petih letih, ni ostalo neopaženo. Zaradi vašega darovanja, zaradi vašega dejavnega odgovora na Božje povabilo, je naša župnija drugačna, lepša, bogatejša. Zato vam v imenu župnijskega občestva izražamo svojo iskreno zahvalo za vse vaše skrbi, napore, prizadevanja, pogovore, skrite molitve in prosti čas, ki ste jih darovali za skupno dobro naše župnije.
PASTORALNA STATISTIKA ZA LETO 2025
V letu 2025 je bilo v naši župniji krščenih le 10 otrok (5 fantov in 5 deklet). Starši štirih otrok so poročeni, starši šestih otrok pa se na poroko še pripravljajo. V mrliško knjigo je bilo v letu 2025 vpisanih 31 pogrebov (svojevrsten a žalosten »rekord« v Mrliški knjigi). Umrlo je 17 žensk in 14 moških. Pred smrtjo je zakramente za umirajoče prejelo 15 oseb, 16 jih je umrlo neprevidenih. Poroka v naši župniji je bila le ena. V maju pa je prvo obhajilo prejelo 15 prvoobhajancev. K verouku se je septembra vpisalo 124 otrok.
NAROČNINE NA VERSKI TISK 2026
Naročnina na Družino je 202€. Naročnina za Ognjišče je 52,4€, Misijonska obzorja 12€, Mohorjeve knjige 77€. Prosim, da naročnine poravnate do 10. januarja.