Avtor: zudolsko Objavljeno: 1. 07. 2015

Farno romanje v Jerenino

Leto je naokoli in spet smo se podali na farno romanje. Tradicionalno farno romanje ob prazniku državnosti smo letos izvedli v soboto, 4. julija 2015. Vsako romanje v nas pusti neko sled. Tokratno je bilo spet nekaj posebnega. Že na pogrebu prof. Anice Dobrovc smo občudovali lepoto krajev v okolici Jarenine. Odločili smo se, da bomo letos poromali v to smer.

Kljub dopustniškim dnevom smo napolnili avtobus, ki nas je v zgodnjem jutru popeljal proti Mariboru. Po molitvi rožnega venca, prošnji za srečno pot in molitvi za domovino nam je g. župnik Marko osvežil spomin na delovanje pokojnega župnika Jožeta Grebenca in njegove »desne roke« gospe Anice. Zavedli smo se, kako hitro gredo dogodki v pozabo, zato hvala vsem, ki skrbno beležijo vse, kar se pomembnega zgodi v župniji.

Čeprav je pot dolga, je hitro minila. Opazovali smo velike, skrbno obdelane kmetijske površine in obsežne vinograde, ki krasijo ta del Štajerske. Kmalu nas je s hriba pozdravila pokopališka kapelica v Jarenini. Avtobus je ustavil pred cerkvijo Marijinega Vnebovzetja. Tu sta nas prijazno sprejela sestrična gospe Anice Marija Zorman in njen mož Lojz, nato pa še tamkajšnji župnik. Najprej smo se Bogu zahvalili za domovino s sveto mašo, ki jo je daroval naš g. župnik Marko, sodelovali pa smo vsi romarji. Tamkajšnji župnik pa je predstavil umetniško vrednost te starodavne cerkve. Cerkev je bila že v 12. stoletju sedež pražupnije. Cerkev je poznogotska. Turki so jo 1532 požgali, a je bila obnovljena. Pozneje so prizidali še obe stranski kapeli sv. Blaža in sv. Križa. Bogata oprema v cerkvi pa je baročna. Cerkev ima poznogotski zvonik s kamnito streho, ki je edinstven v Sloveniji.

Po sveti maši smo se peš odpravili na hrib h grobu gospe Anice Dobrovc. Počastili smo njen spomin s cvetjem in svečami, molili za pokoj njene duše in zapeli Slomškovo pesem V nebesih sem doma.

Nadaljevali smo pot do Pernice. Tu sta nas zakonca Zorman počastila s kavico in po štajerski navadi s kozarcem rujnega, pa še popotnico smo dobili. Res lepa hvala z a to štajersko prijaznost.

Odpeljali smo se do kraja Sveta Trojica v Slovenskih goricah in do cerkve, ki je posvečena sveti Trojici. Imeli smo možnost prisostvovati zaključni maši oratorija, ki se je odvijal v tem času. Ob mogočni cerkvi stoji frančiškanski samostan. Cerkev ima tri zvonike, ker je bila prvotni manjši cerkvi prizidana večja z dvema zvonikoma. Obiskali smo še loretsko kapelo, ki je del cerkve, kor z mogočnimi obnovljenimi orglami in samostansko knjižnico.

V kraju Benedikt nas je že čakalo obilno štajersko kosilo. Ustavili smo se še na Negovskem gradu, ki pa smo si ga ogledali le od zunaj. Nato smo se namenili proti domu, malo peli, malo molili in se zahvalili g. župniku za organizacijo in šoferju za prijetno vožnjo.

Pavla Jemec