PRVA TRILETKA
V prvi triletki naj bi duhovnik vstopil v življenje družine, ki ima otroka veroučenca in v njem prebudil vero, upanje in ljubezen do Boga. Zgodilo naj bi se nekaj podobnega tistemu, kar se je zgodilo, ko je Jezus stopil na ta svet. Tak je tudi katehetski načrt v katekizmih za to obdobje - Kristocentričen. Z Marjanom Tomažič, katehetom za prvi razred, si prizadevava na enostaven in igriv, pa tudi praktičen način, poklanjati otrokom zaupanje in smisel vere. Skupaj z vami torej želiva podajati otrokom občutek varnosti, ki je osnovni pogoj za zaupanje v Boga. Obenem pa ne želiva spregledati procesa njihovega notranjega razvoja, njihovih talentov, ki so tudi delo božje milosti.
Z versko vzgojo otrok dopolnjujeva, kar ste starši in botri že posredovali otrokom v prvih letih življenja. Preveriva, če otroci prav razumejo vsebino Apostolske vere. Če se prav razume in moli molitev Očenaš. Ko smo pri krstu namesto otroka izrekli odpoved hudemu duhu in njegovemu zapeljevanju in izpovedali vero v vsemogočnega troedinega Boga, otrok še ni veliko razumel. In tudi v času odraščanja se morda v njem še ni zbudila želja, da bi sledil Jezusu na njegovi poti v večno življenje, še sploh po poti križa ne. Naloga kateheze v teh letih, ko otrok dobro razume, kaj je trpljenje, saj ga doživlja v svoji okolici in se o njem najraje pogovarja, je pokazati, da Bog trpljenja ni hotel, pač pa ga je moral dopustiti, če je hotel ohraniti človeku svobodo, po kateri je človek podoben Bogu. Človek bi se lahko odločil za dobro, pa se je odločil za slabo, za greh. A Bog je v svoji veliki ljubezni sklenil človeka rešiti. Učlovečil se je iz Marije Device. Stopil je na pot človeškega trpljenja. Ta trpeči Bog vzbuja pri otroku sočutje, zato ga je pripravljen tudi sprejeti in mu zaupati svoje težave.
Kljub trpljenju, ki ga bo otrok v svetu še naprej najprej opazil, pa naj bi odkrival smisel, ki ga je Jezus človeku ponudil. In začutil naj bi ga po Cerkvi, ki je orodje odrešenja. Zato je naslov knjige za prvi razred: Praznujmo in se veselimo, v drugem razredu Pojdimo k Jezusu in v tretjem Hodimo z Jezusom. V prvem razredu se bo morda otrok prvič od blizu srečal s Cerkvijo, zato naj začuti njeno bližino. V drugem naj bi že odkrival smisel, smer. V tretjem se bo pripravljal na prvo sveto obhajilo, ko bo Jezusa v srcu nosil in bo hodil z njim.
Katehetski načrt je zastavljen v smislu tristopenjske spirale tudi v naslednjih dveh triletkah. V drugem in tretjem razredu se bo tako lahko vsebinsko naslonil na prvi razred, v petem in šestem na četrti razred, v osmem in devetem razredu na sedmi razred, saj tudi Cerkev upošteva postopnost rasti in duhovne zrelosti. Tako so zgrajeni učbeniki, tako se želi tudi pristopati k otrokom.
Živimo v času individualizma, osamljenosti, ko je otrok pogosto prepuščen samemu sebi. O tem nam govorijo statistike. V zraku je strah pred prihodnostjo. Tehnični pripomočki kot so računalnik ali mobitel otroku ne morejo nadomestiti starševske ljubezni. Pomanjkanje časa zanje jemlje otrokom veselje do življenja. Kaj se torej pričakuje od staršev v procesu verske vzgoje v prvih razredih verouka.
Vsekakor sodelovanje z kateheti. Dobro je, če so navzoči pri verouku.
Ni prav, da bi se otroke strašilo s hudičem, ki jih bo vzel, če ne bodo pridni, saj otroci tega ne razumejo. Veliko bolje razumejo sporočilo o angelih in svetnikih, ki jih varujejo in zanje prosijo.
Potrebno je z otroci moliti in hoditi k maši. Ne zadošča, da bi otroke samo zaposlovali z delom, potrebno jim je pojasniti smisel bremena dela, z njim pomagamo Jezusu poboljšati ta svet. Sicer ne bodo z veseljem delali naloge za verouk, niti ne pri verouku poslušali, ampak prej delali nered.
Verouk hoče otroka uvesti v svet vere in Cerkve, skupaj z otroci se pripravljamo na večno življenje, ki se začenja že v sedanjem trenutku. Jezus se doma otrokom bliža po ljubezni staršev, bratov in sester, sorodnikov, sosedov. Naj nam ne bo nerodno spregovoriti o Jezusu pred vsemi.
Župnik: