Cerkev sv. Helene

Cerkev sv. Helene omenjajo listine prvič leta 1495, sedanjo poznobaročno stavbo v renesančni obliki rotunde pa so zgradili leta 1794. Po izročilu naj bi dala prvo cerkev postaviti potomka Žerjavovega rodu, graščakinja Helena v čast svoji zavetnici. Kot podružnica je bila cerkev kasneje vključena v pražupnijo Mengeš, potema pa pridružena novoustanovljeni župniji Dol. Leta 1784 je postala sv. Helena samostojna duhovnija, v njej je služboval duhovnik, ki je bil pravno še odvisen od Dola. Takrat so začeli razmišljati o gradnji nove cerkve, saj je staro gotsko že načel zob časa.

Leta 1794 so na mestu stare cerkve postavili novo, pozno baročno cerkev, v renesančni obliki rotunde.Oltarji so sedanjo podobo dobili leta 1850, ko jih je v maniri poznega klasicizma oziroma neogotike obnovil podobar Anton Zajec. V cerkvi sta dve sliki Leopolda Layerja, njegov je bil tudi križev pot, ki so ga prenesli na Vinje, potem ko je sedanjega naslikal S. Ogrin. Najdragocenejša je slika sv. Helene, ki jo je leta 1898 naslikal Ivan Grohar. V župnišču so hranili tudi njeno predhodnico, ki jo je naslikal Layer, vendar je med vojno, ko so partizani požgali župnišče, zgorela.

ZNAČILNOSTI DANAŠNJE CERKVE

Stavba je renesančna v obliki rotunde - osmerokotnika, katerega stranice znašajo po 5 m. Dolga je 24 m, široka  13 m in visoka 14 m. Cerkev je obokana  in ima dvoja vrata. Na vsakem vogalu osmerokotnika je polkrožni steber in še štirioglati steber. Stebri segajo do simsa, nad katerim  je polkrožni obok. Kupola, ki je visoka 14 m, se dviga nad osrednjo ladjo. Na vzhodni strani je pridejan prezbiterij z glavnim oltarjem, na zahodni strani pa kor. Prezbiterij je globok 5,5 m, širok pa 7 m. Prostor pod korom pa je globok 5 m, širok pa dobre 4 m. Zadnja stena tega prostora je tudi stena zvonika, ki je cerkvi prislonjen. Pod zvonikom je glavni vhod v cerkev. Na južni strani so še stranska vrata v cerkev in zakristija.

ZVONIK

Visok je 12 klafter, to je 22,75m. V letu 1865 je bil dvignjen za 3 klaftre, to je za 5,5 m. Zvonovi so menda že četrti. Prejšnji so iz leta 1920 - 1922. Izdelala jih je kranjska družba (KID) na Jesenicah. Skupna teža štirih zvonov je 6000 kg. Glasovi zvonov so H, f, des, g ali H, e, d, fis ali f. Težko jih je točno določiti.

Sedanji zvonovi

Sedanje zvonove je 17. avgusta 2003 posvetil ljubljanski pomožni škof Andrej Glavan  in tega dne so bili tudi dvignjeni v zvonik.

         Prvi in največji zvon je posvečen župnijski zavetnici sv. Heleni, je uglašen na ton Des. Teža zvona je 1524 kg, premer krila zvona je 142 cm. Na njem je odlit napis »VARUJEM«

         Drugi zvon je posvečen sv. Agati, zavetnici podružnične cerkve, in je uglašen na ton F. Premer zvona je 113m in teža  748 kg. Na zvonu je odlit napis »DARUJEM«.

         Tretji zvon je posvečen Mariji in uglašen na ton As. Teža zvona je 460 kg, premer krila pa je 94 cm. Na njem je napis »PROSIM«.

         Najmanjši zvon je posvečen sv. Križu in poje z osnovnim  tonom B. Težak je 330 kg in ima premer krila 85 cm. Napis na njem je »ODREŠUJEM«.

Vsak zvon je posvečen zavetniku oziroma zavetnici vsake od cerkva v naši župniji. Zvonovi so bili uliti v livarni Žalec. Zvonovi so uležajeni na jekleno konstrukcijo. Večja dva zvonova sta spodaj, manjša dva pa nad njima.

NOTRANJOST CERKVE

Nad prezbiterijem so freske:

- nad glavnim oltarjem je upodobljen Jezus, ki drži v roki kelih in hostijo,

- ob straneh sta dva angela adoratorja, eden s kadilnico v roki, drugi pa drži sklenjene roke. Na prednji strani je napis:”Pridite, molimo”. Slikar je Simon Ogrin.

Oltarji so trije.

Glavni oltar je posvečen Sv. Heleni, materi cesarja Konstantina, ki je dal Cerkvi svobodo leta 313 z Milanskim ediktom. V oltarju je kip Sv. Helene in kipa apostolov Petra in Pavla. Na vrhu je kip vstalega Kristusa z bandercem in dvema angeloma.

Stranska oltarja sta posvečena Sv. Štefanu in Materi Božji. Na stranskih oltarjih so kipi štirih evangelistov; Matej, Marko, Luka in Janez s simboli. Na stebru ob prehodu v prezbiterij sta kipa Sv. Antona Padovanskega in Sv. Terezije Deteta  Jezusa. Na stranskih oltarjih sta še kipa Sv. Jožefa in Srca Jezusovega. Misijonski križ je iz leta 1888.

Slika Sv. Helene, delo slikarja Leopolda Layerja, je zgorela v župnišču leta 1943, ko so župnišče zažgali partizani. V cerkvi je slika Sv. Helene, delo slikarja Ivana Groharja. Slika Fatimske Materje Božje je delo uršulinke Ignacije Klump. Slika Jezus na križu pa je delo I. Kavka. Slike v stranskih oltarjih   Brezmadežna in nad njo Sv. Urh ter Sv. Štefan in Sv. Ahac so delo slikarja Leopolda Layerja. Sliki Srce Jezusovo in Marijino sta delo slikarja Kavke, Sv. Jožef pa delo Leopolda Layerja, slika Juda Tadeja v zakristiji pa je delo Franceta Kokalja. Križev pot je naslikal Simon Ogrin. Prejšnji križev pot slikarja Layerja pa je prenešen v cerkev v Vinjah.

Božji grob je delo  slikarja Mateja Koželja iz leta 1879.

Orgle so bile že stare in dotrajane, zato so bile napravljene nove, ki jih je naredil Anton Jenko iz Šentvida leta 1970. Uporabil je staro renesančno omaro.

Nad zakristijskimi vrati je vzidana plošča, katere anagram nam pove, da je bila cerkev posvečena 20. oktobra 1822 na žegnanjsko nedeljo po ljubljanskem škofu Gruberju, ko je tukaj župnikoval župnik Kavalar.

Tukaj si lahko ogledate: zemljevid  med letom (1763-1787)