Letnik 32, november 2024

Mesec november se začenja z dvema praznikoma, ki naš pogled usmerjata v večnost. Ob tej priložnosti običajno očistimo in okrasimo grobove, prižigamo sveče, obiščemo grobove svojih sorodnikov in prijateljev ter za njih tudi (vsaj upam da) molimo. Vsa ta naša skrb odseva naš odnos do pokojnih in našo vero v večno življenje.

Poleg vseh teh zunanjih znamenj pa ne smemo pozabiti na molitev za naše pokojne. V zadnjem času opažam, da se za pokojne zelo malo moli. V vežici skoraj ni slišati molitve, včasih pa je še pri pogrebnem obredu molitev bolj klavrna. Kdo moli za te duše? Kdo se za njih žrtvuje in prosi usmiljenega Boga, da jim odpusti krivdo človeške slabosti? Veličastni spomeniki, drage rože in zbirka sveč na grobovih tem dušam nič ne koristijo. Kako jim lahko pomagamo, da lažje pridejo iz vic v nebeško veselje? Cerkev nam daje številne možnosti: molitev, darovane svete maše, dobra dela za rajne, post in druge raznorazne žrtve, ki jih namenimo za duše pokojnih, ter popolni odpustki. Sredstev je veliko, vprašanje je samo ali smo pripravljeni pomagati tem trpečim dušam v vicah, da pridejo do nebes? Smo pripravljeni darovati naš čas, da z molitvijo in drugimi sredstvi lajšamo trpljenje teh ubogih duš? Povabim vas k premisleku in h goreči molitvi za duše v vicah, ne le v novembru, ampak skozi celotno leto