Preskoči na vsebino


Naše kraje obiskali Tajvanci

V Društvu misijonarja dr. Janeza Janeža in Župniji sv. Helena - Dolsko smo v torek, 22. oktobra 2019, gostili 20 Tajvancev. Gre za skupino ljudi, ki je imela osebno izkušnjo z našim sokrajanom misijonarjem dr. Janezom Janežem v času njegovega 38-letnega delovanja v Bolnišnici sv. Marije v Luodongu na Tajvanu. V Kamnico in Dolsko so prišli, da bi si ogledali njegovo spominsko sobo in rojstno hišo, ter se tako priklonili njegovemu spominu.

Med nami so preživeli popoldne in večer ter dodobra spoznali naš kraj in župnijsko skupnost. Pobudnik tega obiska v Sloveniji je bil p. Giuseppe Didone, predstavnik reda kamiljancev na Tajvanu, v katerem je deloval tudi naš misijonar vse do svoje smrti leta 1990. Ob obisku je v naši cerkvi sv. Helene v Kamnici ob somaševanju domačega župnika g. Marka Avsenika daroval sv. mašo, ki so se je udeležili tudi mnogi naši župljani, ki so imeli edinstveno priložnost prisostvovati maši v kitajskem jeziku. S pomočjo sinologinje ge. Mojce Pretnar smo nagovore prevajali v slovenski jezik. Pri sv. maši je s svojim ubranim petjem sodeloval domači pevski zbor Sv. Helene, nekaj pesmi pa so zapeli Tajvanci tudi sami. Ganljiva so bila njihova pričevanja, v katerih so izrazili veliko hvaležnost njihovemu in našemu misijonarju. Ko so razlagali o veličini njegovega dela, so mu pripisali svetniške lastnosti in ga primerjali z rekorderji, ki so zapisani v Guinnessovi knjigi rekordov. Svetniške, ker se je nesebično razdajal za paciente, še zlasti tiste najbolj revne in uboge, rekorderske pa, ker je v Bolnišnici sv. Marije opravil neverjetnih 80.000 operacij, povprečno torej pet na dan. Za svoje humanitarno in zdravniško delo je bil večkrat odlikovan, nazadnje posmrtno aprila letos, ko je prejel mednarodno nagrado za izjemne dosežke v medicini.

V Kamnici so si naši gostje ogledali tudi spominsko sobo dr. Janeza Janeža, v kateri hranimo fotografski material, knjige in različne predmete našega misijonarja. Predstavili smo Janeževo družino in čas preden je zapustil domovino, delovanje misijonarja na Tajvanu pa sami dobro poznajo, saj so bili nekateri njegovi sodelavci, drugi pa so ga spoznali kot pacienti. Tisti, ki so želeli, so lahko podali izjave in tako izrazili hvaležnost dr. Okiju, kot so misijonarja klicali na Tajvanu. Postregli smo jim z domačo orehovo potico, ki je nastala pod spretnimi prsti Plamenk iz Dolskega.

Skupaj smo se sprehodili do Janeževe rojstne hiše v Dolskem ter se srečali s še živečimi sorodniki, za katere so naši tajvanski prijatelji izkazali največ zanimanja. Njegova pranečakinja ga. Ksenija Janež Lapič je predstavila, na kakšen način so bili doma povezani z misijonarjem, ter postavila na ogled različne predmete, ki jih hranijo v njegov spomin. Na tem mestu smo gostom predstavili še dejavnost pletarstva, saj je bilo prav pri Pletarjevih pomembno središče za učenje te rokodelske dejavnosti v začetku 20. stoletja. S Tajvanci se je tukaj srečala naša mojstrica rokodelstva Tončka Jemec iz Petelinj, ki ohranja pletarsko dediščino naših krajev.

Sledil je sprehod do Kračeve domačije, kjer nas je pričakala Folklorna skupina Dolsko z županom Željkom Savičem, ki je med goste razdelil pleteno kvašeno srce - srce prijateljstva. Gostje so si z navdušenjem ogledali plesni nastop domačih folkloristov, po večerji pa so še sami zapeli in zaplesali. Okusili so pristno lokalno kulinariko in dobrote z Domačije pr' Krač, kjer s svojo domačo ponudbo nikoli ne razočarajo.

Naj omenim, da smo v Društvu misijonarja dr. Janeza Janeža že večkrat sprejeli obiskovalce s Tajvana. Pred mesecem dni smo gostili urednico in ilustratorja tajvanske otroške slikanice o dr. Janezu Janežu. Z obiskom sta se želela, podobno kot večina drugih obiskovalcev iz te daljne dežele, pokloniti spominu na dr. Janeža in mu tako izkazati hvaležnost.

Ob tej priložnosti se želim zahvaliti mojim najožjim društvenim sodelavcem in vsem drugim, ki ste sodelovali pri tem dogodku, ki nam dam daje zalet za nadaljnje delo. Želim si, da bi se tudi Slovenci bolj zavedali velikega dela našega rojaka na Tajvanu. Da je bil resnično velik, kaže na to, da se ga Tajvanci spominjajo z veliko hvaležnostjo še tudi po skoraj 30 letih od njegove smrti. Zasidral se je globoko v njihovih srcih in tam še vedno živi.

Mija Bokal