DEKANIJSKO SREČANJE ČLANOV ŽPS, Sv. Helena – Dolsko, 20. 1. 2019

Gost: g. TONE ČESEN

Tema srečanja: MLADI V NAŠIH ŽUPNIJAH IN V CERKVI NA SLOVENSKEM

Srečanje smo pri čeli v cerkvi sv. Helene, kjer smo se Mariji, Materi Cerkve najprej priporočili, naj nas spremlja pri našem prizadevanju za delo z mladimi. Potem se je nekaj gostov z veseljem ogledalo spominsko sobo dr. Janeza Janeža, ga. Pavla pa jim je o njem spregovorila nekaj besed. In potem se je v dvorani pastoralnega doma pričelo srečanje. Takoj smo se razporedili po manjših skupinah, da bi se bolje slišali, kaj ima kdo o temi, ki nas je zadevala, spregovoriti. 

Delo v skupinah, premišljevanje ob Svetopisemskem odlomku

»Bratje in sestre, različni so duhovni darovi, Duh pa je isti. Različne so službe, Duh pa je isti. Različna so dela, isti pa je Bog, ki dela vse v vseh. Vsakomur se daje razodetje Duha v korist vseh. Enemu je po Duhu dana beseda modrosti, drugemu v skladu z istim Duhom beseda spoznanja. Drugemu vera po istem Duhu, drugemu po istem duhu milostni darovi ozdravljanja, drugemu delovanje čudežnih moči, drugemu prerokovanje, drugemu razločevanje duhov, drugemu raznovrstni jeziki, drugemu razlaganje jezikov. Vse to pa uresničuje en in isti Duh, ki deli vsakemu posebej, kakor hoče«                                             (1 Kor 12, 4 – 11).

Kako vidimo mlade v naši župniji in v Cerkvi na Slovenskem?

• mnogi mladi odhajajo iz Slovenije, ker ne najdejo primerne službe zase
• pogosto starejši hočemo »uniformirane« mlade, ki delujejo po našem vzoru. Pomembno je, da dopuščamo njihovo različnost in da jih ne ukalupimo.
• Omogočimo mladim, da odkrivajo svoje darove, s katerimi bodo lahko služili Cerkvi in svojih darov ne bodo zakopavali. Bog vedno podpira posameznika v tem, za kar ga je poslal na svet.
• Mlade je potrebno pripraviti na življenje – da jim ne ugašamo volje do življenja. Na eni strani jih moramo »spustiti v življenje«, po drugi strani pa jih skušajmo tudi obvarovati pred nevarnostmi.
• Pomembno je moliti za svoje otroke (posebej takrat, ko že odidejo od doma in nanje nimamo več tako velikega vpliva, kot smo ga imeli prej).
• Poslušati mlade in ne preveč govoriti.

Kot starši pomislite na svojo družino. Kako živite svojo vero skupaj z otroki/mladimi?

Katere stvari vidite kot dobre, kar omogoča mladim živeti iz vere?

Kje zaznavate težave pri vzgoji otrok in mladih v veri?

Povejte in zapišite si čimbolj konkretne stvari (družinsko molitev, skupna udeležba pri nedeljski evharistiji, dobra dela…)

      Katera so po vašem mnenju ključna vprašanja, s katerimi se danes srečujejo mladi?

• v družini se največkrat držimo tradicionalnih krščanskih vrednost (skupna molitev, skupen obisk maše…); ko se mladi odselijo od doma, se pogosto ne držijo več tako trdno teh tradicionalnih vrednot, ki so jih prejeli od doma, s svojimi otroki se o veri pogovarjajo na drugačen način, kot smo se mi doma;
• najbolje je, da otrok ni potrebno siliti, da bi hodili k maši ali da bi molili z nami ali s svojimi otroki; s tem, ko bi jih k temu silili, bi se jim vse to lahko preveč uprlo;
• mladim najbolj lahko pomaga, če imajo priložnost, da se družijo s svojimi vrstniki tudi v Cerkvi (pri verouku, skavtih, pri pevskem zboru) in da se tam počutijo dobro; mladim je lažje ohraniti vero, če se gibljejo v družbi, ki tudi prakticira vero;
• težave lahko nastanejo, ko kasneje lahko dobijo partnerja, ki nima verske prakse in mu vera ne pomeni veliko – takrat se največkrat prilagodijo tisti, ki so prej hodili v cerkev in sedaj ne hodijo več;
• pomembno je, da starši svojih otrokom privzgojijo »hrbtenico« - da si otroci kot odrasli upajo živeti svojo vero tudi v okolju, kjer vere drugi ne prakticirajo;
• mladi naj najdejo osebno vero – tako bodo vedeli, da v cerkev ne hodijo zaradi duhovnikov, ampak zaradi Boga in svojega odnosa do Boga (tako jih tudi ne bodo pretirano motile razne napake, ki se dogajajo v Cerkvi)

Pomislite sedaj na svojo župnijo. Kako doživljate oporo župnijskega občestva in duhovnika pri vzgoji svojih otrok/mladih?

Zakaj po vašem mnenju mnogo (okoli 85 %) mladih po birmi zapusti dejavno življenje v občestvu Cerkve?

Naštejte stvari/dogodke/dejavnosti/odnose/drže, ki mladim v vaših župnijah pomagajo živeti svojo vero in jo krepijo?

• župnik, ki pritegne mlade k dejavnemu življenju (da mlade tudi odpelje na kakšen izlet)
• župnikovo zaupanje v mlade
• starši imajo velik vpliv na svoje otroke in mlade (pri tem imajo določen pomen tudi zakonske skupine, kjer se starši lahko pogovorijo o težavah, s katerimi se srečujejo pri vzgoji svojih otrok, mladih)
• mladim naj pomagamo, da se med seboj spoznajo na čisto človeški ravni (ne samo preko SMS sporočil, Facebooka…)
• vključenost v družbo, kjer bodo lahko živeli svojo vero (ministranti, skavti, pevski zbor…)
• odprtost za različne karizme

Glede na delitev izkušnje predlagajte dva ali tri ukrepe, ki bi v vaših župnijah lahko omogočili več pozornosti/možnosti/bližine za mlade.

• mladinska srečanja
• različne skupine, v katere se mladi lahko vključijo (skavti, pritrkovalci, oratorijski animatorji, skavti…)
• molitvene skupine, ki podpirajo duhovno rast mladih (starejši, ki molijo za mlade, pridružijo se lahko tudi mladi)
• pomembni so pravi voditelji skupin
• skupine, kjer bi bile prisotne celotne družine in bi se veliko pelo
• športno družabni dogodki (pohodi, nogomet…)
• oblikovanje ponudbe za mlade na ravni dekanije – da so dogodki zapisani na enem mestu (tudi na internetnih spletnih straneh župnij, dekanije)
• mladim je potrebno dati določeno odgovornost na ravni župnije (da se lahko izrazijo, da se lahko izkažejo in pokažejo svojo kreativnost)
• potrebno se je posvetiti tudi družinski pastorali (klasične priprave na verouk ne delujejo več) – organizacija dogodkov, kjer bodo lahko sodelovale celotne družine
• mlade vzpodbujamo h karitativnemu delovanju
• delo, ki ga sedaj opravljamo starejši farani, lahko večkrat preložimo tudi na mlade;
• podpora karizmatičnim voditeljem (bi jih lahko nagradili s potovanjem v kako drugo državo, kjer bi si nabrali nove izkušnje v delovanju Cerkve; lahko bi jih nagradili tudi z romanjem v Sveto deželo)
• pomembna je drža župnika v župniji – tudi on naj se približa mladim
• mlade je potrebno vprašati, kaj si želijo od Cerkve, kje želijo sodelovati
• mlade naj obravnavamo enakopravno s starejšimi
• dijaki, ki končajo katero od katoliških gimnazij, bi se lahko bolj dejavno angažirali v življenju Cerkve
• povezovanje župnij (mladi iz različnih župnij se lahko srečujejo med sabo v okviru različnih skupin – recimo skavti, pevski zbori…)
• oddaljene mlade bomo lahko dosegli, če se bomo najprej posvetili tistim mladim, ki že redno hodijo v cerkev in ki želijo sodelovati v Cerkvi – ti mladi bodo lahko povabili tudi oddaljene mlade;
• mladim moramo tudi ponuditi prostor, kjer se lahko srečujejo;

g. Tone Česen:

- postavlja se vprašanje, ali prejem zakramenta svete birme pri nas pomeni začetek ali konec delovanja mladih v Cerkvi (v Sloveniji pogosto pomeni konec)

- anketo mladih v pripravi na sinodo mladih v Rimu so v Sloveniji reševali mladi v starosti med 13. in 29. let (sicer je v Sloveniji 308.000 mladih v okviru teh let)

- računati moramo s tem, da se število krstov, prejema obhajil in prejemov birme v Sloveniji vsako leto zmanjšuje)

- dokončna odločitev za življenjsko pot se premika v kasnejši čas;

- mladi imajo precej slabo samopodobo – zato si pogosto niti ne upajo pristopiti in sodelovati v župniji oz. v Cerkvi. Zato je naša naloga, da mladim okrepimo samozavest. Vzpodbujajmo jih tudi k temu, da iščejo in najdejo smisel svojega življenja.

- mladim je potrebno najprej prisluhniti, šele potem govoriti (pot v Emavs) – to je pravo spremljanje mladih;

- za mlade si moramo vzeti čas (če mislimo, da tega časa nimamo, si ga moramo priboriti in si ga vzeti)

- župnija sedaj nadomešča verouk, ki bi moral biti del šolskega sistema. Če bi imeli verouk v šoli, bi lahko kateheti pri katehezi v okviru župnije imeli čas, da bi otroke uvedli v osebno molitev in jim predstavili izkušnjo vere.

Po končanem delu nam je že prijal prigrizek, ki so nam ga pripravile in postregle pridne gospodinje. Vsem velik Bog lonaj. Sedaj nas čaka izzivov polno delo.

                                                                             Zapisnik pripravila:  ga. Metka Avsenik