Avtor: zudolsko Objavljeno: 12. 11. 2017

BOŽJE IME JE USMILJENJE

V petek smo pričeli misijon, pa bi želel pojasniti, čemu smo za geslo misijona izbrali papeževe besede: »Božje ime je usmiljenje.« Ko je v nedeljo zjutraj, 17. marca 2013, papež Frančišek obhajal prvo javno mašo po svoji izvolitvi za rimskega škofa v sredo zvečer, je bila župnijska cerkev svete Ane, ki je od istoimenskih vatikanskih vrat oddaljena le nekaj korakov, nabito polna. Med homilijo je Frančišek spontano povedal: »Jezusovo sporočilo je usmiljenje. Zame je, iskreno rečeno, to najmočnejše Gospodovo sporočilo.« Novoizvoljeni papež je razlagal evangeljski odlomek o prešuštnici, ki so jo pismouki in farizeji hoteli kamnati, kot je predpisovala Mojzesova postava. Jezus pa jih je pozval, naj tisti, ki je brez greha, prvi vrže kamen vanjo. S tem ji je rešil življenje. Vsi so namreč odšli. »Tudi jaz te ne obsojam«, je rekel. »Pojdi in odslej ne gréši več!« (Jn 8,11)...

Papež Frančišek je takrat poudaril, da tudi mi – tako kot pismouki in farizeji, ki so ženo privedli k Nazarečanu, da bi jo kamnali – radi pretepamo, obsojamo druge. Vsi pa si želimo usmiljenja, ki ga lahko doživimo le, če priznamo, da smo ga potrebni. Jezus je prišel za nas, če se zavedamo, da smo grešniki. Ne bodimo kakor farizej, ki je stal pred tempeljskim oltarjem in se Bogu zahvaljeval, da ni grešnik »kakor vsi drugi ljudje«. Če se imamo, tako kot farizeji, za pravične, ne poznamo Gospodovega srca in ne bomo nikoli občutili veselja nad njegovim usmiljenjem. Nekateri so se navadili na druge gledati zviška in jih obsojati, ker se imajo za dobre in neoporečne. Taki ne čutijo potrebe po objemu in odpuščanju. Drugi pa, nasprotno, menijo, da so v življenju storili preveč hudega, da bi jim lahko bilo odpuščeno. Papež Frančišek je ob tem navedel primer nekoga, ki mu je oznanil Božje usmiljenje, ta pa mu je odvrnil: »Oče, če bi poznali moje življenje, ne bi tako govorili! Storil sem vse mogoče!« Odgovoril mu je: »Toliko bolje! Pojdi k Jezusu. Njemu je všeč, če mu to poveš! Rad pozablja. Ima posebno sposobnost za pozabljanje. Pozabi vse, te poljubi in objame z besedami: 'Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več.' Samo nasvet ti da. In če se čez mesec dni spet znajdeš v enakem stanju, se vrni k njemu! Gospod se nikoli ne naveliča odpuščati, nikoli! Mi smo tisti, ki se naveličamo prositi odpuščanja. Zato moramo moliti za milost, da ne bi nikoli nehali prositi za odpuščanje, ker tudi on ne neha odpuščati.«

To spoznanje, ki ga povzemamo iz papeževih misli, želi biti v tem misijonu naše vodilo. Želeli bi ljudem ne očitati njihovih slabosti, brez kateri tudi sami nismo, ampak predvsem obvezovati njihove rane.in jih zdraviti z Božjim usmiljenjem. Hvaležni smo Jezusu za njegovo odpuščanje in ker smo spoznali, kako nekaj vzvišenega in radostnega je njegov mir, ki nam ga poklanja, tudi vas vabimo na misijon. Pridite, ne bo vam žal!!!

 

MISIJONSKA SV. SPOVED

Dobro opravljena sv. spoved je najpomembnejše dejanje v času župnjiskega misijona. Spoved je obračun z mojo preteklostjo in doživetje Božjega usmiljenja, ki mi podari mir srca in duhovno srečo, ki jo svet ne more dati...