Preskoči na vsebino


Zgodovina župnije Sv. Helene

Župnija Sv. Helene je prvotno spadala v pražupnijo Mengeš. Ko pa je bila ustanovljena župnija v Dolu, je bila pridružena tej župniji. Leta 1784 je postala Sv. Helena samostojna duhovnija. Imela je svojega duhovnika, ki pa je bil pravno odvisen od župnije v Dolu.

Leta 1875 je postala Sv. Helena samostojna župnija, kateri so bile pridružene podružnice Marije Vnebovzete v Vinjah in pokopališka cerkev Sv. Agate. Leta 1971 pa so župniji pridružili še podružnično cerkev  in sosesko Sv. Križ.

Tako župnija sedaj obsega vasi Dolsko, Kamnica , Petelinje, Vinje, Osredke, Klopce, Laze, Senožeti, Vrh, Zagorica, Križevska vas in Velika vas. Skupaj šteje preko 2000 prebivalcev. Kristjanov je okrog 1700.

Župnjisko cerkev prvič omanjajo listine iz leta 1495. Prvo cerkev na tem mestu so zgradili lastniki graščine, ki stoji pod cerkvijo. Po izročilu je grad postavila graščakinja Helena, ki je tako postavila tudi grajsko kapelo na čast svoji zavetnici Sv. Heleni.

Izročilo pravi, da je njena hči Agata dala postaviti pokopališko kapelo na čast Sv. Agati. Okoli nje je nastalo pokopališče za prebivalce graščine, kasneje pa tudi za vasi Dolsko, Petelinje, Kamnica, Sv. Helena, Laze in Senožeti ter Klopce. Vinje pa je imelo pokopališče ob svoji cerkvi Marijinega Vnebovzetja. Graščina je nato začasno prešla v last nemškega viteškega reda, dokler je ni prevzela država Avstroogrska in jo izročila Račičem kot uslugo, ker so Avstroogrski pomagali z brodovjem v vojni proti Beneški republiki. Po vojni pa je graščina z vsem posestvom prešla po nacionalizaciji v državne roke.

Staro cerkev so leta 1794 porušili in na istem mestu začeli graditi sedanjo, katero so končali leta 1796 in jo blagoslovili, leta 1822 pa so jo tudi posvetili. Prve večje spremembe je cerkev doživela leta 1865, ko so ji povišali zvonik za eno nadstropje in je tako visok 28,5 metrov. Prestavili so tudi zakristijo s severne strani prezbiterija na južno in v cerkvi namestili novi tlak. Cerkev je visoka 14m, široka 13m in dolga 24m. Cerkev je arhitektonska skladnost, kar je izraženo v centralni stavbi. Stavba je renesančna  v obliki rotunde – osmerokotnika, katerega stranice merijo po 5m. Na vsakem vogalu osmerokotnika je polkrožni steber in še štirioglati steber. Stebri segajo do simsa, nad katerim je polkrožni obok – kupola.

Cerkev je doživela izgubo zvonov med prvo svetovno vojno, po njej pa so namestili v zvonik štiri železne zvonove v skupni teži okoli 6000 kg.

Po drugi svetovni vojni je cerkev dobila novo bakreno streho, fasado, okna, klopi, orgle, zakristijsko omaro, novo ozvočenje, ogrevanje in tlak, pred cerkvijo pa asfaltno prevleko dvorišča.

zemljevid  med letom (1763-1787)

V zgodovini župnije Sv. Helena so delovali naslednji duhovniki:

1. Ignacij KOSTREVEC  kurat 1. 1784 potem župni vikar  do 12.7.1795
2. Anton ERŽEN provizor  od 12.7.1795  do 7.9.1795
3. Luka DOLIJAK lokalist od 7.9.1795 do 10.10.1811
4. Jurij SVETEL lokalist od 10.10.1811  do smrti 12.5.1813
5. Simon KAVALAR lokalist od 2.2.1814 do 1.5.1832
6. Andrej POTOČNIK lokalist od 1.6.1832 do 1.6.1840
7. Pavel ŠAFER lokalist od 2.8.1864 do 9.5.1861
8. Janez TOMAN lokalist od 9.5.1861 do 6.8.1864
9. Jakob RAZPOTNIK lokalist od 6.8.1864 do julija 1869
10. Janez OBLAK  lokalist od 1.9.1869 in župnik 1876 do 2.5.1882
11. Franc ŠTUPICA župnik od julija 1882 do 24.4.1897
12. Janez MÜLER župnik od 24.4.1897 do 1.9.1908
13. Janez RIHTARŠIČ župnik od 1.9.1908 do 26.12.1932
14. Ivan RIHAR  župnik od 27.12.1932 do 23.8.1958
15. Dr. Alojzij RANT župnik od 26.10.1958 do 15.8.1982
16. France JEGLIČ župnik od 15.8.1969 do 15.8.1982
17. Vincencij ČAMPA župnik od 15.8.1982 do 15.8.1993
18. Jože GREBENC župnik od 15.8.1993 do 2006
19. Marko Avsenik župnik od 2006