Ko praznujemo 150 let naše župnije, večkrat premišljujem o preteklosti, o ljudeh, ki so se takrat razveselili svoje župnije, o vsem kar je bilo v teh letih zgrajenega, obnovljenega, postavljenega. Premišljujem o generacijah, ki so se menjavale na tem področju in o tragedijah ter nesrečah, ki so jih bili deležni. Premišljujem o duhovnikih, ki so delovali tu pred mano, o radostih in bridkostih, ki so jih doživljali med župljani, in izzivih, ki so jih prinašale družbene in tehnološke spremembe. Najbolj pa občudujem vse ljudi, da so vero ohranili in jo pogumno predajali naprej, da smo danes lahko tu, kjer smo. Vsaka obletnica pa je spodbuda tudi za nas vse, da premislimo o tem kje smo in kaj bomo predali naprej. Smo dovolj trni in kleni, da nam bo uspelo ohraniti vero in jo predati naslednjim generacijam? Bodo tudi o nas čez 100 let premišljevali kot o ljudeh vere in upanja; o ljudeh, ki smo skrbeli za župnijo, da ni propadla? Nam bodo prihodnje generacije hvaležne, da smo jim posredovali sporočilo odrešenja in Božje ljubezni? Naredimo kar lahko in zaupajmo Bogu, da je tudi On vedno ob nas in nas podpira s svojo milostjo.

župnik Primož