Bog nam namenja še en post, še eno priložnost, da se poboljšamo, da odkrijemo Boga v svojih srcih, da postavimo stvari na prava mesta, da okrepimo molitev, da premišljujemo o trpljenju, smrti in večnosti, da zadoščujemo za svoje grehe. K tem nam pomagajo spodbude Cerkve, Božja Beseda, križevi poti ter odrekanje raznoraznim stvarem. Na pepelnico sem na mail dobil postno spodbudo, v kateri je bilo zapisano tudi tole: »In zapomni si: Nobeno odrekanje ni smiselno, če te ne približa Bogu. Če te post vodi v živčnost, perfekcionizem ali občutek krivde, to ni post, ampak mučenje, skrito za masko svetosti. Bog ne zahteva "tisoč stvari". Zahteva tvoje srce.«

V teoriji je tako preprosto: Bog želi le naše srce. Hkrati pa je tako težko, saj navezujemo srca na vse mogoče stvari. Naj bo ta post čas premisleka, kam navezujem svoje srce, komu ga podarjam? Ga dajem temu svetu, materialnim stvarem? Ali ga darujem Bogu in se mu dam na razpolago, da lahko po mojem življenju napiše novo stran evangelija, vesele novice?

Blagoslovljen in milosten postni čas želim!

župnik Primož