Oznanila in mašni nameni

ODDANE MAŠE: V spravo Srcu Jezusovemu (20x); + Ljudmila Drčar (16x); Po namenu (10x)

URA BOŽJEGA USMILJENJA OB RELIKVIJAH SVETE FAVSTINE IN JANEZA PAVLA II.

Sveti Favstini je Jezus naročil: »Moja hči, spominjam te, kadar koli boš slišala, da ura bije tri, se vsa potopi v moje usmiljenje, slavi in poveličuj to usmiljenje; kliči njegovo vsemogočnost na pomoč za ves svet, posebej za uboge grešnike, kajti v tem trenutku stoji na stežaj odprto za vsakega človeka« (1572). Tudi mi se bomo na Nedeljo Božjega usmiljenja ob 15.00 zbrali v župnijski cerkvi, zmolili rožni venec Božjega usmiljenja in slavili Gospoda. Počastili bomo tudi relikvije sv. Favstine in sv. Janeza Pavla II, ki je v vesoljno Cerkev vpeljal ta praznik. Lepo vabljeni!

TEDEN MOLITVE ZA NOVE DUHOVNE POKLICE

Teden molitve za nove duhovne poklice letos poteka med 14. in 21. aprilom pod geslom »Prosite Gospoda žetve«. Škof Andrej Saje nas v uvodniku spodbuja: »Teden molitve za duhovne poklice je za Cerkev priložnost za okrepljeno molitev, da bi poklicani prepoznali Božje povabilo in nanj odgovorili pritrdilno. Gospod kliče tudi po drugih ljudeh, zato pomislimo, ali je kdo v našem okolju, ki kaže znamenja Božjega klica. Nagovorimo ga in spodbudimo k razmisleku, ali ga Gospod morda kliče. Odločitev mora biti vedno njegova, svobodna in osebna. Molitev Cerkve pa je priprošnja Bogu, da poklicanim da svojega Duha razločevanja, poguma in trdne vere ter vztrajnosti na poti.« Naj bo tudi za našo župnijo to spodbuda za zavzeto molitev.

ŠKOFIJSKO SREČANJE DRUŽIN

20. aprila bo na Brezjah potekalo škofijsko srečanj družin. Srečanje se bo pričelo ob 13.00 z uvodnim delom, sledijo delavnice za otroke, mlade in starše, srečanje pa se bo zaključilo s sveto mašo ob 16.00, ki jo bo vodil nadškof Stanislav Zore. Lepo vabljeni.

• Ministrantska skupina: sobota, 20. april, ob 9.00.
• Skupina za ženske: sobota, 20. april, po sveti maši
• Mladinska skupina: vsako soboto ob 20.00
• Molitvena skupina: vsak četrtek pred večerno mašo
• Slavilna skupina: vsak torek po sveti maši

MOLITEV ROŽNEGA VENCA BOŽJEGA USMILJENJA IN VZKLIKI

Kakor smo se v postnem času vsak petek pred mašo zbrali v cerkvi k premišljevanju križevega pota, bomo v velikonočnem času pred mašo skupaj molili rožni venec Božjega usmiljenja in vzklike k Božjemu usmiljenju. Če kdo še ne pozna, bodo na razpolago zgibanke za lažje spremljanje. Lepo vabljeni.

ROMANJE V RIM

Med 27. in 30. aprilom bo 45 romarjev romalo v Rim in Vatikan. S seboj bomo v molitvah in prošnjah ponesli tudi prošnje vseh župljanov in prosili za blagoslov celotne naše župnije. Naj nam prvi mučenci in številni sveti papeži izprosijo milosti za duhovno rast in globlji odnos z Bogom.

ČIŠČENJE CERKVE:

ZNAMENJA V BOGOSLUŽJU (4. del)

POLAGANJE ROK je poleg govorjene besede najmočnejše izrazno sredstvo v Svetem pismu. Polaganje rok pomeni predvsem podelitev mesijanskih dobrin, duhovnih dobrin, ki jih prinaša Kristus. Polaganje rok je tudi znamenje podelitve Svetega Duha. Ta gesta je najstarejša bogoslužna kretnja. Danes se uporablja pri podeljevanju zakramentov (birma, mašniško posvečenje, bolniško maziljenje, spoved), ter pri molitvi nad posamezniki.

UMIVANJE ROK je del osnovne človeške kulture, ki pa se je preneslo tudi v bogoslužje. Že pogani so v svojih obredih poznali umivanje rok, ko so se želeli srečati z božanstvi in jim darovati. Judje in prvi kristjani so si pred vsako molitvijo umili roke. Umivanje je bilo vedno znamenje in opozorilo, da je treba Gospodu služiti s čistim srcem. Tudi danes umivanje rok opozarja na potrebo notranjega očiščenja. Ko si duhovnik umije roke po darovanju moli: »Izmij, Gospod, mojo krivdo in očisti me grehov«.

TRKANJE NA PRSI izraža in simbolizira notranje kesanje zaradi greha, ki ima svoj izvor v srcu. S trkanjem ponižno priznavamo svojo krivdo in očitno pokažemo, da smo pripravljeni sprejeti tudi pokoro. Trkanje na prsi pa je tudi klic, naj se naše srce odpre večji ljubezni in lepšemu življenju; naj se zdramimo iz mlačnosti in spremenimo življenje. vsega tega se moramo zavedati na začetku svete maše, ko v skupnem kesanju priznavamo svojo grešnost in pred obhajilom pri molitvi (Gospod, nisem vreden…). Vse to naj res pomeni iskreno pripravljenost, da bomo z Božjo pomočjo iz sebe kovali boljšega človeka.

Moški je odšel k brivcu, da mu uredi lase in brado. Ves čas striženja sta imela zelo prijeten pomenek. Govorila sta o mnogih stvareh in, ko sta se dotaknila tematike o Bogu je brivec dejal: "Ne verjamem, da Bog sploh obstaja."

"Zakaj tako mislite?" ga je vprašal moški.

"Pojdite ven na cesto in boste takoj opazili zakaj ni Boga. Če bi Bog obstajal, na tem svetu ne bi bilo toliko bolnih ljudi, niti toliko zapuščenih otrok? Če bi Bog obstajal, tudi ne bi bilo ne trpljenja, ne bolečine. Ne morem si predstavljati ljubečega Boga, ki bi dopuščal vse te stvari."

Moški se je malo zamislil, a ni nič odgovoril, saj si ni želel prepira. Ko je brivec svoje delo končal je moški že hotel zapustiti lokal. Tisti hip pa je na cesti zagledal človeka z dolgimi umazanimi lasmi in neostriženo brado, ki je bil videti umazan in zapuščen.

Obrnil se je in dejal:" Veste kaj, brivci ne obstajajo."

"Le kako lahko kaj takega rečete?" ga vpraša presenečen brivec." Jaz sem tukaj in jaz sem brivec. Ravnokar sem vas ostrigel."

"Ne," pravi moški." Brivci ne obstajajo, kajti če bi obstajali, ne bi bilo ljudi z dolgimi umazanimi lasmi in neostriženimi bradami, kot je tale zunaj."

"Pa vendar brivci obstajajo. Vse kar se dogaja je le to, da ljudje ne prihajajo k meni."

"Natančno to," mu pritrdi moški. "To je bistvo. Bog ravno tako obstaja. A vse kar se dogaja je le to, da ljudje ne prihajajo k njemu in ga tudi ne iščejo. Zato je toliko bolečine in trpljenja na tem svetu."

Bog nas čaka, da se mu približamo! Za vsakega izmed nas je trpel, umrl in vstal od mrtvih, da bi tudi mi lahko večno živeli. Bog je že opravil najtežji del. Mi moramo storiti le eno stvar: stopiti pred Boga in ga priznati za svojega Odrešenika in Gospoda!