KAJ SE JE V ŽUPNIJI DOGAJALO V LETU 2020

Letošnje leto je bilo posebno v vseh pogledih. Zaradi korona-virusa COVID 19 je svet od strahu obnemel, saj nas je ta virus našel nepripravljene. Veliko jih je umrlo, mnogi še bodo ali pa bodo celo življenje nosili posledice zaradi okužbe… Najprej se je v družbi pokazala velika pripravljenost za solidarnost in za sodelovanje, zdravstveno osebje se je sploh izkazalo, tudi Civilna zaščita je dobro opravila svojo nalogo. Vesel sem bil, da so bili pripravljeni Slovenci toliko prispevati pomoči potrebnim ob koncertu Klic dobrote in ob drugih dobrodelnih koncertih in akcijah, nekateri državljani so bili celo pripravljeni pristopiti na pomoč kot prostovoljci. Sploh v prvi fazi epidemije nam je veliko vsega uspevalo seveda ob kar nečloveških naporih nekaterih najprizadevnejših. Potem pa se je pokazala še naša šibka stran, popustili smo. Nekateri izmed nas so v težkih razmerah začeli misliti le nase. Psihološka utrujenost, zmeda, protesti… in virus je pričel zmagovati, institucije pa odpovedovati. Vse upe smo pričeli polagati v učinek cepiva proti virusu (če se jih bo le dovolj dalo cepiti), verni pa še v Božjo pomoč...    

Kako smo se s situacijo soočili v naši župniji?  Najprej smo se vestno pričeli držati ukrepov, svete maše pa sem zaradi določb za preprečevanje širjenja virusa mogel darovati le skupaj s sestro. Ko je ob koncu leta tudi sestra zbolela, sem jih opravljal sam. Da bi pa dragocen čas, ki nam je bil, kakor vsak drug, od Boga poslan, dobro izrabili, smo pričeli z obnovami nekaterih pomožnih objektov. Na štali sta mizarja g. Drago Tekalec in g. Zvonko Pogačar z lesenimi deskami polepšala zunanji izgled, prav tako sta popravila paviljon pred župniščem, ga opremila z novo mizo in klopmi. Paviljon je s tegulo pokril g. Milan Belcijan. G. Jože Križaj je zidarsko popravil štalo, slikopleskarja g. Jože Judež in g. Stojan Klander pa sta popleskala garažo, kurilnico, ograjo na igrišču, klopi, škarpe ter okna in vrata na farni cerkvi. G. Marko Nolimal je posodobil električno napeljavo na štali, g. Marko Selšek pa zamenjal nekatere reflektorje. G. Jože Madjar je skrbel za ogrevanje v cerkvi ter izvedel manjša popravila v župnišču. Asfaltirali smo cesto, ki pelje do štale, za pripravljalna dela je poskrbel g. Franc Rovšek, asfaltiralo pa je podjetje Asfaltek d.o.o. Pri Sv. Križu je g. Franc Rovšek popravil cestišče, ki pelje proti župnišču in razbil skalo, ki je ovirala dostop do župnišča, ključar g. Marjan Prašnikar pa je popravil električno napeljavo pri zvonovih… G. Dominik Malovrh se je dvakrat oglasil za popravila elektronike pri zvonjenju pri Sv. Agati in pri Sv. Heleni. V Vinjah smo posekali nekaj gozda v izogib nevarnosti, da bi kakšno drevo padlo na bližnje hiše – z izkupičkom, ki smo ga pridobili s prodajo lesa pa smo obenem tudi malo napolnili župnijsko blagajno, saj se je ta zaradi manjkajočih nedeljskih puščic kar dosti skrčila. Poskrbeti bomo morali vsaj za sprotne stroške. Hvala Bogu smo še pred krizo uspeli cerkve v fari popraviti do take mere, da se škoda ne dela, a popravil pri vseh objektih ne bo nikoli povsem zmanjkalo, spodnji del župnišča pa še čaka na posodobitev. In prav tako mežnarija v Vinjah… 

Po velikem premoru spomladi, ko tudi Velike noči nismo mogli praznovati skupaj, se je življenje le malo utirilo na stare tirnice. Krščeval sem samo do julija, krst so prejeli: Kiara, Tijan Kristjan, Nace, Janja, Mark, Vida, Ana, Ivan in Elias, devet otrok... Otroci so sodelovali pri šmarnicah na daljavo, za kar gre največja zasluga g. Marjanu Tomažiču in go. Pavli Jemec. Tako smo se mogli tudi lepše pripraviti na prvo sveto spoved in na prvo sveto obhajilo. Ta dva zakramenta so prejeli: dve Juliji, štiri Mance, Marko, Eva, Maks, Matic, Teja, Anže, Tevž, Mark, Tjaž, Katja, Andraž in Peter. Sveto birmo pa je bilo potrebno prestaviti na jesen. Škof msgr. Anton Jamnik je pobirmal 24 birmancev, 16 fantov in 8 deklet. Upam, da bodo Martin, Miha, Aleks, Ambrož, Luka, Andraž, Julijan, Anže, Tim, Mark, Nace, Žiga, Simon, Luka, Tobija, Jon, ter Kristina, Lara, Ula, Monika, Tjaša, Ana, Tina in Neža uspeli v sebi ohraniti darove Svetega Duha in z njihovo pomočjo spreminjati svet v takega, ki bo odraz božjega. Kmalu po birmi smo z otroci prešli k verouku na daljavo. V tem letu sem v fari oklical tri zakonske pare, Tomaž in Mateja sta se v fari tudi poročila, Aleksander in Saša ter Blaž in Lidija pa so se poročili drugje… Letos sem pokopal dvajset faranov, 9 moških in 11 žensk, 13 je bilo previdenih in 7 ne. Naj jim Bog milostno pokloni večni mir in pokoj.

Leto je v fari minevalo v znamenju 30. obletnice smrti prvega slovenskega laiškega misijonarja zdravnika dr. Janeza Janeža. Društvo dr. Janeza Janeža je že lani (ob sodelovanju župnije in občine Dol) lepo sprejelo goste iz Tajvana, ki so si zaželeli obiskati kraje, kjer je ta naš rojak zagledal luč sveta in preživel svojo mladost. Ga. dr. Mojca Pretnar je prevajala knjigo, ki so jo na Tajvanu izdali ob 20. obletnici njegove smrti. Letos je uspela prevod dokončati, škofovska konferenca pa nas je izbrala, da bi se pri nas odvijalo osrednje praznovanje misijonske nedelje. Pri pripravi na to praznovanje se je angažiralo Društvo v celoti (Mija, Sonja, Pavla, Darja, Igor, Ksenja, Tončka in še drugi), nekateri so sodelovali pri pripravi knjige, drugi pri oddajah na TV Eksodus in TV Slovenija, svoje so dopolnili tudi sodelavci Misijonskega središča (Luka Biščak, Matjaž Križnar, Slavko Kalan), ki so pripravili potujočo misijonsko razstavo, molitveno uro o Janezu Janežu, adventni koledar ter prodajno razstavo slik nekdanjega misijonarja Lovrenca Štanta. V projekt so bili vključeni tudi nadškof msgr. Stanislav Zore, škof msgr. dr. Anton Jamnik, upokojeni koprski škof msgr. Metod Pirih, dr. Bogdan Kolar, dr. Irena Avsenik Nabergoj, režiserka Lidija Sušnik, salezijanec g. Tone Ciglar, sin misijonarja Lovrenca Nikolaj Štanta, založba Salve d.o.o., kamilijanec g. Giuseppe Didone in zdravniki iz Tajvana…  O jubileju so pisali v Družini, Ognjišču, Pletenicah, reviji Prijatelj. Že v januarju so bili z Janeževim jubilejem posredno seznanjeni tudi člani ŽPS dekanije Ljubljana – Moste, saj nam je na predavanju, ki ga je imel postulator za razglasitev salezijanca Andreja Majcna dr. Alojzij Slavko Snoj (to srečanje smo imeli na Izlakah), mogel spregovoriti tudi o Janežu, ki je A. Majcna iz zdravstvenih razlogov poslal nazaj v Slovenijo, prav on pa je o Janežu v naši fari v času mojega predhodnika župnika g. Jožeta Grebenca prvič več spregovoril… No, na koncu je zaradi korona-virusa slovesno praznovanje misijonske nedelje odpadlo… 

Letošnje leto je potekalo v znamenju še drugih pomembnih jubilejev.Ob 1600. obletnici smrti prevajalca Svetega pisma v latinščino sv. Hieronima, ki se je celo, po besedah dr. Rafka Valenčiča, rodil na slovenskih tleh in sicer v vasi pod Nanosom, je papež Frančišek razglasil leto Božje besede. Razmišljali naj bi torej več o Božji besedi, ki je zapisana v Svetem pismu, a naša biblična skupina se je mogla srečevati samo do marca... Spominjali smo se 100 letnice rojstva dr. Alojzija Šuštarja, 100 letnice rojstva pokojnega papeža Janeza Pavla II., 100 letnice rojstva ustanoviteljice gibanja Marijino delo Chiare Lubich…Praznovali smo 30. jubilej plebiscita o samostojni državi Sloveniji. Vse te obletnice so se vsaj malo dotaknile naše fare… Dotaknila se nas je tudi smrt nekdanjega ljubljanskega nadškofa msgr. Alojza Urana, ki je umrl na predvečer Velike noči. Pogreba se ni bilo mogoče udeležiti, lahko pa smo ga spremljali preko televizije, kar je bilo še na poseben način ganljivo… Ganljivi so bili tudi prenosi papeževih maš in praznovanja Velikega petka iz Vatikana. Pred prazno baziliko sv. Petra je papež prosil za Božjo milost. Občutiti smo mogli globoko praznino, ki jo je v svetu pustil virus, in jo primerjati s praznino ob Jezusovi smrti na križu… A ne samo praznino. Občutili smo veliko trpljenje po tolikih bolnišnicah, domovih za ostarele in drugod. Verjamemo, da nam je Jezus blizu tudi v trpljenju... Ne bom pozabil, da je ob izobešeni črni zastavi v naši župnijski cerkvi, ki smo jo izobesili ob smrti nadškofa Urana, gorela sveča, ki pa je ni prižgala nobena naša faranka ali faran, ampak jo je ob velikonočnem praznovanju prižgala evangeličanka, ki živi v naši župniji. To je bilo še eno znamenje, da smo poklicani na skupne probleme, odgovarjati le skupaj… Poslovili smo se tudi od mariborskega pomožnega škofa Jožefa Smeja, ki je umrl za posledicami korona-virusa…, in še od tolikih, ki smo jih poznali. V molitvi spremljamo vse umirajoče in vse težko bolne in prosimo usmiljenega Boga za njihovo zdravje… Tudi za našega rojaka duhovnika Franca Povirka molimo, prosimo za njegovo ozdravljenje…, a naj se zgodi Božja volja… In prosimo Boga tudi za nove duhovne poklice…

V tem letu so migranti še naprej prihajali v Evropo, kar sicer ne bi bilo nič posebnega, če ne bi prihajali v takem številu… Zdravstveni krizi je sledila ekonomska kriza. Vlada je poskušala blažiti posledice, ki so ob tem nastopile s proti-koronskimi zakoni… V tem letu je družina Močilnikar iz Velike vasi, doživela težko preizkušnjo, ko se je pri delu s kombajnom poškodoval sin David. Že sedaj vas povabim, da delček vašega denarja dajete na stran, da bomo, ko bo prišel pravi trenutek in bomo zvedeli, koliko bo stala elektronska proteza za njegovo roko, mogli pomagati. Tudi za Davidove sosede, družino Jerman iz Velike vasi, smo izvedeli, da živijo v težkih razmerah. Tudi mi jim lahko pomagamo, čeprav jim je pomoč ponudila občina Moravče.

Pred Božičem mi je stegovodja v imenu skavtov uspel prinesti v faro Betlehemsko lučko miru v želji, da bi mir res zavladal, tako v srcu kot v svetu… Čeprav je letos  Miklavževanje moralo odpasti, čeprav je odpadla tudi slovesnost Misijonske nedelje, božičnica in velikonočna ter Telovska procesija, čeprav so bili izbori članov ŽPS prestavljeni na naslednje leto in je odpadlo toliko naših izletov in romanj (tudi v Loppiano pri Firencah, v katerega smo nameravali poromati z družinami birmancev…), se je vendar v fari zgodilo tudi marsikaj lepega. Tudi dekanijski duhovniki so v mesecu septembru uspeli priti k nam na dekanijsko konferenco… V sosednji župniji Dol so tudi letos (kot lani) obhajali novo mašo, letos je bil novomašnik g. Janko Potisek… V stolnici smo v avgustu obhajali škofovsko posvečenje novega apostolskega nuncija v Iraku msgr. dr. Mitja Leskovarja. In p. Martin Kmetec je bil imenovan za nadškofa v nekdanji Smirni v Turčiji…

S ključarji smo bili že v februarju povabljeni na nadškofijsko srečanje v Šentviške zavode, z nekaj ključarji smo se srečanja udeležili… Dom duhovnih vaj pri sv. Križu je letos obiskalo manj skupin kot prejšnja leta, nekaj pa le: obiskali so nas skavti iz Moravč in Domžal, Zveza voditeljev skavtov, ZZ Iz roda v rod, ki so imeli terapevtski vikend za otroke družin, ki živijo v težavnih razmerah. Obiskali so nas tudi učitelji z učenci iz Domžalske šole… Župnijska Karitas in Društvo misijonarja dr. Janeza Janeža sta uspeli dvakrat, kot prejšnja leta, obiskati Bolniško župnijo; prvič za dan bolnikov in drugič za žegnanje – takrat so se jim letos pridružili tudi pevci župnijskega pevskega zbora Sv. Helene... S pomočjo Jitsi meeta smo se uspeli povezati stari in mladi pri vsakodnevni molitvi rožnega venca, ki ga molimo že od sredine oktobra naprej. Preko računalnika lahko potekajo sestanki ŽPS in mnoga izobraževanja in tudi duhovne vaje. Še pred nastopom korone so si najmlajši mogli ogledati igrico. Ker letos ne bo božičnice v cerkvi, si bodo mogle vaše družine vzeti več časa za obhajanje bogoslužja svetega večera. Še naprej želimo biti povezani preko telefona, računalnika, voščilnic in prek konkretnih dobrih del…

Jaslice v farni cerkvi bo letos kot prejšnja leta postavila družina Uršič iz Laz. Za okrasitev farne cerkve že od prvega novembra naprej lepo skrbi cvetličarna Cvetje Orehek… Tudi šahovski turnir za pokal Sv. Helene bomo letos izpeljali, le da bo potekal na daljavo. Za več informacij glede tega se obrnite na organizatorja g. Roka Kosma v Dol.

Spodbudil bi vas, da tudi letos prispevate za koledniško akcijo. Ker jo z birmanci zaradi razmer ne bomo uspeli izpeljati, tem oznanilom prilagam še položnice, da misijonski pisarni sami nakažete, kolikor ste imeli namen prispevati kolednikom. Naj vam vaši otroci letos namesto birmancev zaigrajo koledniško igrico in vam povedo, da je Bog obiskal tudi vašo družino zato, da bi božično veselje in božični mir prinašali v okolico, v kateri živite.

Blagoslovljeno vodo, kadilo in oglje za svete večere, ki so pred nami, pa tudi betlehemsko lučko ter blagoslovljeno kredo lahko prevzamete v farni cerkvi. Ne pozabite v teh dneh moliti in kaj zapeti… Kristjani smo namreč poklicani v svet prinašati mir, ki ga svet ne more dati. Zato se zatekajmo k premišljevanju Svetega pisma, pri tem pa nam lahko pomagajo tudi besedila in razlage Cerkvenih očetov iz prvih stoletij krščanstva, ki jih v svoji knjigi Novi Sionski gorniki citira dr. Ivan Pojavnik, s pomočjo katerega v oznanilih, ki vam jih objavljam, sam vstopam tudi v leto 2021, ki je pred nami...