Avtor: zudolsko Objavljeno: 10. 02. 2019

Obisk misijonarja g. Janeza Mesca v naši župniji

Na 5. navadno nedeljo, 10. februarja nas je obiskal misijonar na Madagaskarju g. Janez Mesec. Na tem delu južne poloble misijonari že 20 let. Med krajšim bivanjem doma se je na povabilo našega župnika Marka ustavil tudi pri nas. Sta prijatelja že od mladih let, ko sta se skupaj srečevala v mladinski skupini.

V nagovoru nam je »izdal« kdaj in kako je zaslišal, da ga kliče Bog. Kot mladenič je že hodil v službo. V življenju je imel drugačne načrte, Bog pa ga je vodil drugam.  Gospoda Marka je spremljal v bogoslovje na sprejem k ravnatelju. G. Marko je bil sprejet. Takratni ravnatelj pa je g. Janeza vprašal: »Kaj pa ti?« Seveda je odklonil z besedami, da le nosi prtljago svojemu prijatelju. Ravnatelj pa mu je odgovoril z besedami iz Svetega pisma: »Kdor hodi za plugom in  se ozira nazaj, ni vreden Gospoda.« Te besede mu niso dale miru in začel je razmišljati o bogoslovju ter se tudi vpisal. Ko je uspešno zaključil bogoslovje in bil posvečen, je začutil že drugi božji klic, ki ga je klical v misijone. Po posvečenju je najprej nekaj let deloval kot kaplan v Črnomlju. Nato je odšel na Madagaskar, leta 2009 se je za dve leti vrnil v domovino in prevzel župnijo. Leta 2011 pa se je spet vrnil med Malgaše. Od tedaj deluje na misijonu Manambondro ob južni obali Indijskega oceana. Ker je za prihodnost naroda zelo pomembno izobraževanje, se je odločil, da svoje delo posveti mladini. Zgradili so novo šolo, sedaj gradijo poleg te že drugo. Pri delu mu pomaga laični misijonar inženir Matevž iz Slovenije, sestre misijonarke evangelija in pa duhovnik Stane Kerin, bivši direktor misijonskega središča Slovenije.

V lanskem letu so v župniji Farafanga praznovali 50-letnicoprihoda prvih misijonarjev iz Slovenije z veliko hvaležnostjo za vse misijonarje, ki so delovali in še delujejo na Madagaskarju ter za vse , kar Slovenci storijo za Malgaše. Ljudje na Madagaskarju so zelo veseli ljudje. Ves čas pojejo. Za vsako priložnost glasbeniki sestavljajo nove pesmi. Zdi pa se, da to veselje ostaja le na površini. Potrebno je »odriniti na globoko« kot smo slišali v današnji božji Besedi. To pa je delo pri katehezi, ki še čaka misijonarje. Biti v tišini pred Gospodom.

Ob zaključku svete maše smo lahko farani stisnili roko misijonarju, mu zaželeli blagoslova pri delu in darovali za njegov misijon.

Pavla Jemec