Preskoči na vsebino


Oratorij 2018

»Eno je potrebno«  od 6. do 10. avgusta

 

 

Le eno je potrebno, da ljubili bi,

eno je potrebno, Baraga uči.

Eno je potrebno, da Jezusa spoznam,

eno je potrebno, da se Mu predam.

Refren himne oratorija

 

Letos smo na oratoriju podrobno spoznali življenje našega svetniškega kandidata škofa Friderika Ireneja Baraga.  Ta graščakov sin je kmalu ostal brez staršev, a je v molitvi in premišljevanju kljub temu odkril svoj poklic najprej poklic pravnika, potem duhovnika, končno pa misijonarja. Odpravil se je v Severno Ameriko med Indijance. V dneh oratorija smo odkrivali, kaj je mislil s svojim  duhovniškim geslom: »Le eno je potrebno

Prvi dan: >> slike <<

Oratorij smo začeli v cerkvi sv. Helene v Kamnici. Animatorji so otrokom zaigrali prvi del igre Le eno je potrebno. V igri smo spoznali Friderika Baraga, ki je glavni lik letošnjega oratorija. Nato smo se razdelili v skupine in se med seboj predstavili. Sledile so kateheze po skupinah in po njih delavnice – športna, plesna, slikarska, kuharska, izdelovanje perjanic, izdelovanje lovilcev sanj. Po delavnicah je sledilo okusno kosilo, po njih pa velika igra. Otroci so se razdelili v skupine in vsaka skupina je odšla po točkah, kjer so opravljali različne športno-gibalne naloge. Za vsako nalogo so dobili žetone. Skupina, ki je zbrala največ žetonov, je zmagala. Ko je bilo igre konec, smo zapeli še letošnjo oratorijsko himno in odšli domov.

Drugi dan: >> slike <<

Nov dan smo začeli z zborom animatorjev in otrok na avtobusni postaji v Kamnici. Od tam nas je avtobus peljal do Dobrniča, kjer smo si ogledali cerkev sv. Jurija in v njej krstni kamen ter doprsni kip Friderika Baraga. Nato smo se odpeljali naprej v Knežjo vas, kjer smo obiskali hišo oz. mali grad, kjer je bil rojen Friderik. Tam smo tudi malicali. Z avtobusom smo se nato odpeljali do Trebnjega. Tam nam je trebanjski župnik predstavil Baragovo življenje. Sledila je igra Le eno je potrebno, po njej pa kateheze. Po končanih katehezah nas je avtobus odpeljal naprej do postajališča pod Zaplazom. Da smo prišli do cerkve, smo morali premagati strm klanec. Na vrhu nas je čakalo kosilo. Nato pa velika igra. Otroci so se razporedili po različnih skupinah. Vsaka skupina je morala sestaviti svojo indijansko vas. Po končani igri smo imeli sveto mašo, nato pa smo odšli domov.

Tretji dan: >> slike <<

Nov dan smo začeli z zborom pri Pastoralnem domu, kjer smo se napokali v avte in odšli proti kopališču Kodeljevo. Tam smo imeli igrico Le eno je potrebno in kateheze po skupinah. Ko se je kopališče odprlo, smo se najprej namazali s kremami za sončenje in poskakali v bazen. Spuščali smo se po toboganu, plavali in se potapljali. Sledila je velika igra na treh postajah, kjer smo metali vodne balončke in se lovili. Sledila je malica in za njo plavanje. Po kopanju smo se posušili in odšli domov.

Četrti dan: >> slike <<

V četrtek smo se zbrali pri sv. Križu in se peš odpravili do Vrhpolj. Pri cerkvi v Vrhpoljah smo poslušali vrhpoljskega župnika g. Ivana Povšnarja, ki nam je povedal nekaj o Frideriku. Nato smo se odpravili do gradu Tuštanj. Tam smo si ogledali notranjost, ki nam jo je predstavil graščak. Po ogledu smo imeli igrico Le eno je potrebno in pojedli dobro kosilo. Ob treh so po otroke prišli starši, saj so jih ob šestih že pripeljali nazaj k Pastoralnemu domu, saj smo tam prespali. Ko smo se ob šestih vsi zbrali, smo zakurili ogenj ter pekli tvist in hrenovke, zraven pa se posladkali s palačinkami. Vsi utrujeni smo se odpravili spat okoli enajstih.

Peti dan:  >> slike <<

V petek zjutraj smo odšli na jutranjo telovadbo in imeli zajtrk. Po zajtrku smo se pripravljali za sodelovanje pri sveti maši. Pogledali smo si zaključek igrice Le eno je potrebno ter imeli katehezo. Nato smo pospravili Pastoralni dom in imeli kosilo. Po končanem kosilu smo se igrali igre. Ob štirih je sledila sveta maša. Po njej pa smo imeli krajšo predstavitev oratorijskega tedna. Sledila je še pogostitev in zaključek.

       Slike: Blaž Šimenc

ZAHVALA OB ZAKLJUČKU ORATORIJA

                Oratorij smo zaključili, vse je šlo v najlepšem redu. Letos so nam animatorji, prvič pod vodstvom gdč. Aleksandre Peterka, spet pripravili prijetne počitniške dneve. Ob glavni temi oratorija, geslu našega svetniškega kandidata misijonarja in škofa med Indijanci Ireneja Friderika Barage »Le eno je potrebno!«, katerega 150. obletnice smrti smo se letos spominjali, smo skušali odkriti, kaj je tisto »edino potrebno«. Končno smo odkrili, da  je prav duša tisti naš največji zaklad, na katerega je pozoren Bog, zato smo dolžni zanjo skrbeti tudi mi. Pri tem nam pomaga Bog po svoji besedi in Cerkev po svojih zakramentih. Če bomo ob tem pozorni še na duše naših bližnjih, bo z nami Bog zadovoljen.

Hvala vsem, ki ste nam pri izpeljavi oratorija pomagali. Hvala občini Dol pri Ljubljani, ki je projekt finančno podprla.  Hvala še  drugim sponzorjem: mesariji DOMES, pekarni Rž, trgovini Mercator, g. Maksu Vodetu, podjetju URBA, družini Lončar, gospodinjam Pavli, Jelki, Sonji in Erni in njihovim pomočnicam. Hvala knjižnim založbam  Družina, Ognjišče in Mohorjevi družbi. Hvala g. Miru Mihelčiču za ureditev zavarovanja udeležencev. Hvala Društvu dr. Janeza Janeža in župniji Sv. Helena za organizacijo oratorija. Seveda pa tudi družinam udeležencev oratorija, ki ste nam svoje otroke zaupali.

Lokacija: Župnija Sv. Helena Dolsko