KRONIKA ŽUPNIJE SV. HELENA ZA LETO 2017

Letošnje leto je v fari minevalo v znamenju 100. obletnice Fatimskih prikazovanj, delno pa tudi v znamenju 500. obletnice reformacije. Kot prejšnja leta smo tudi v to leto vstopili z molitvijo. Vsa naša prizadevanja so bila letos usmerjena k pripravi župnijskega misijona, ki smo ga načrtovali za mesec november. Potem, ko so koledniki že obiskali družine in jim prinesli blagoslov božične noči, potem, ko so nas na sam praznik Gospodovega razglašenja razveselili Senožeški tamburaši in smo teden kasneje obhajali Janeževo nedeljo, smo medse povabili tajnika Slovenskega ekumenskega sveta dr. Bogdana Dolenca. On nam je 500. jubilej reformacije predstavil kot dogodek, ki je močno zaznamoval vso evropsko, svetovno in tudi slovensko zgodovino in kulturo, ki pa se ga katoličani v prejšnjih časih nismo bili vajeni spominjati, saj se je običajno obhajal v duhu ostrih kritik in očitkov na obeh straneh. Letos smo ga prvič obhajali v ekumenskem in molitvenem duhu. Tako je želel že papež Benedikt XVI., ki je leta 2011 sprejel povabilo luteranov. Tako želi tudi papež Frančišek, ki se je ob dnevu reformacije lani udeležil začetka spominskih slovesnosti v Lundu na Švedskem. Ob teh slovesnostih prihaja do izraza tudi bolečina in skupno priznanje krivde za globoke delitve, ki so sledile reformaciji. Takšno »očiščenje spomina« bo omogočilo, da naredimo nove korake na poti sprave… Tudi jubilej 100. obletnice fatimskih prikazovanj smo obeležili skupaj s dr. Bogdanom Dolencem, saj se nam je pridružil ob sklepu našega romanja v Fatimo in tam vodil zaključno sveto mašo, ki pa je bila za njegovo skupino, s katero je poromal v Fatimo, začetna. 

Dva dni po Bogdanovem obisku v fari smo dopoldne gostili pevski zbor iz Stare Loke, ki nas je, skupaj z organistom Andrejem Missonom, popeljal nazaj v božični čas. Na Kodeljevem pa se je istega dne popoldan odvijalo dekanijsko srečanje za ŽPS. Gostili smo dr. Stanka Gerjolja, ki nam je predstavil papeževo okrožnico Radost ljubezni…

In potem nas je p. Milan Kos, provincialni minister minoritov v Sloveniji, na našo prošnjo razveselil z  izbiro misijonarjev: p. Ernesta Benka in p. Cristjana Balinta. K sodelovanju smo kasneje povabili še našo rojakinjo sestro HMP Barbaro Poredoš, njej pa so se na misijonu pridružili še: s. Lucija Nastran HMP, s. Majda Pangeršič HMP, Mojca Giacomelli iz Zavoda Živi na polno ter zakonca Helena in Aleš Rozman. Vse leto smo molili, da bi misijon uspel, molitvam pa so se pridružili tudi misijonarji in sestre karmeličanke iz Sore, pa morda še kdo… Na nedeljo Svetega pisma smo v biblični skupini, ki se je do misijona srečevala vsak mesec in na srečanjih premišljevala o Lukovem evangeliju, za veroučence pripravili Svetopisemski kviz. Poleg Svetega pisma pa smo mogli po oznanilih odkrivati še bogastvo liturgije katoliške Cerkve, kakor jo je v svoji knjigi Liturgika predstavil pokojni profesor liturgike na teološki fakulteti dr. Marijan Smolik.  Praznovali smo slovenski kulturni praznik, za svetovni dan bolnikov smo, kot že vsa leta doslej, odšli v Klinični center in poskrbeli za agape ob koncu praznovanja tega dneva.

V začetku posta se nam je že pridružil misijonar Ernest, da bi skupaj izdelali čim boljši načrt misijona. Po tistem sem začel še resneje razmišljati o tem, da bi uresničili namero o delni prenovi župnišča, v sklopu katere bi za misijonarja izdelali sobo. Že več let smo na farnem dnevu zbirali sredstva za namen prenove župnišča, letos pa se mi je zdel trenutek ugoden in primeren, še sploh zato, ker primerne sobe za gosta res nismo imeli… 

V postu smo poromali k posameznim cerkvam v fari in med potjo molili križev pot, na tiho nedeljo pa z istim namenom obiskali Žalostno goro pri Mokronogu. Pred prvo postno nedeljo smo se pridružili dekanijskemu molitvenemu občestvu in molili za nove duhovne poklice na Fužinah… Za birmance so bile v februarju na podružnici pri Sv. Križu organizirane duhovne vaje, ki jih je pripravilo in vodilo društvo SKAM (zanj kapucin p. Jakob Kunšič in s. Sabina Gawacz FMM). V pripravi na Veliko noč nas je obiskal tudi dekan g. Alojzij Grebenc, ki o zgodovini naše fare piše knjigo z naslovom: Pod križem svete Helene. Spodbudil nas je, naj bomo kot nekdaj tudi v sedanjem času njeni živi udje.

Pridružili smo se Jerihonskemu bdenju pred Najsvetejšim, da bi izprosili milost naši fari in narodu. V tednu družine smo prvič organizirali moški večer, z možmi in fanti smo si ogledali film Pogumni…. Podoben film smo si kasneje ogledali še na srečanju zakonske skupine, ki se je tako kot prejšnja leta, mesečno zbirala in razmišljala o potrebnem pogumu, ki ga mora v današnjem času imeti vsak, kdor se odloči za sveti zakon… Osnovnošolci so, po zaslugi go. Pavle Jemec, lepo pripravili materinski dan. Okrog Gregorjevega, ko se ptički ženijo, je društvo dr. Janeza Janeža povabilo ornitologa g. Darka Fekonja, da nam je spregovoril o pticah, osnovnošolka iz 2. razreda Julija Bokal pa mu je zastavila mnogo zanimivih vprašanj… Skavti so sodelovali pri pospravljanju kleti v župnišču, katere prenove se bomo lotili v nadaljevanju. Na cvetno nedeljo nas je prišel spet spovedovat lazarist g. Anton Pust, ki se nam kot spovednik pridruži običajno v postu in v adventu, včasih pa tudi kdaj vmes. Pevci zbora Sv. Helene so v kulturni dom Dolsko povabili še dva pevska zbora in s petjem pozdravili pomlad. Pri nedeljskih mašah so kakor tudi odrasli zbor redno prepevali, kakor redno prepeva tudi zbor Sv. Križa takrat, ko je tam sveta maša… Na veliki petek sem blagoslovil obnovljeni Borčev križ v Dolskem. Ta je eden izmed mnogih verskih znamenj, ki jih premore naša fara. Postavljena so bila z namenom, da bi nas spomnila na pomen vere v našem življenju.

Velikonočna procesija je bila letos dobro obiskana. Vsa bandera so šla ven, kakor se to lepo vidi na župnijski internetni strani. Procesija Svetega Rešnjega telesa pa je bila letos obiskana manj… Pred Nedeljo božjega usmiljenja so se letošnji prvoobhajanci prvič spovedali. V začetku maja so nas obiskali gostje iz Ihana  s Klemenom Torkarjem, ki so nam pripravili lep Marijin koncert. Obisk smo jim vrnili v mesecu juliju, ko je njihov rojak g.  Tine Povirk obhajal novo mašo.Za prvoobhajance,11 jih je bilo, je potem nastopil praznični dan, na katerega smo se pripravljali dve leti.. Jezus sam je vstopil v njihova srca. Z njimi se je poleg njihovih družin veselila tudi cela fara… Z družinami prvoobhajancev smo se na soboto po prazniku prvega obhajila odpeljali še na izlet na Brezje in na Koroško Belo.

Pričele so se šmarnice, ki so bile lepo obiskane, s šmarničarji in bralci za Slomškovo bralno priznanje pa smo se v začetku junija odpravili v Grgar in na Sveto goro pri Gorici, ki je letos prav tako praznovala 300. obletnico svojega svetišča. Ob vrnitvi smo se spustili skozi rove prve svetovne vojne in se ustavili še v Vrhpolju pri Vipavi, kjer smo si pogledali Rupnikove mozaike. Naslednji dan, na binkošti, nas je obiskal nekdanji župnik iz Kresnic g. Štefan Pavli, nekdanji balu našega skavtskega stega. Tokrat je vodil mašo za bolnike, saj je tudi sam zbolel in se moral odpovedati župniji v Kresnicah. Z njim sem vedno rad sodeloval, spomnim se ga pa, ko sem bil še kaplan v Cerkljah…

Na prvo majsko nedeljo smo obhajali tudi gasilsko sveto mašo v Klopcah, ki pa je bila tokrat obiskana manj. Gasilci so se očitno raje udeležili parade na Lazah, kjer so obhajali 30. obletnico društva. Pokojnih gasilcev smo se spomnili na pogrebu Franca Resmana, enega izmed najbolj prizadevnih članov gasilskega društva Dolsko...

Ob zaključku veroučnega leta sem se z 9. razredom odpeljal na zaključni izlet v Čateške toplice. Najprej smo obiskali hišo sester Corpus Christi in tam imeli mašo, potem pa so nam sestre predstavile svoje poslanstvo…Na farno romanje smo tokrat poromali k Novi Štifti na Dolenjskem in obiskali kraje povezane s slovensko mistikinjo Magdaleno Gornik.

Že spomladi smo začeli z načrtovanjem oratorija, ki je letos predstavil Marijo, Jezusovo Mater. K vodenju oratorja sem po posredovanju s. Barbare Poredoš povabil animatorja Andreja Vidica iz Šmartnega pri Litiji, ki je bil eden izmed sestavljavcev letošnjega priročnika za oratorij, pri vodenju oratorija pa se mu je pridružila še animatorka Lucija Lončar iz Dola in mnogi animatorji, nekateri izmed njih so vlogo animatorjev izvajali prvič, a so svoje delo opravili odlično. Vesel sem bil, da so se redno udeleževali pripravljalnih sestankov, saj o Mariji nikoli ne vemo preveč… Z udeleženci oratorija smo preživeli lepe počitniške dneve, tudi na Brezje in Bled smo poromali. Z animatorji pa smo se kasneje zaustavili še v Moravskih toplicah, še prej pa v glavni romarski cerkvi Murskosoboške škofije (v Turnišču), ki je letos obhajala 750. obletnico svetišča. Vesel sem bil, da se nam je vodja oratorija Andrej Vidic pridružil tudi na farnem dnevu skupaj s moškim pevskim zborom iz Šmartnega pri Litiji Fantje od fare, pri katerem prepeva, saj je s tem spodbudil tudi mlade k angažiranosti na farnih prireditvah. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri pripravi in izvedbi farnega dne. Če posebej naj omenim tudi domačo folklorno skupino, ki je letošnji farni dan lepo popestrila.   

V času počitnic sem se uspel skupaj s duhovniki, bogoslovci in novomeškim škofom msgr. Andrejem Glavanom udeležiti ekskurzije v Peterburg. Po tej ruski kulturni prestolnici nas je s svojimi prijatelji vodil župnik iz Loma pri Tržiču g. Silvo Novak.  V času, ko sem bil v Rusiji, so izbrani izvajalci pri fari že pričeli z rušitvenimi deli v nadstropju župnišča. Prenova je potekala prav do misijona in je bila uspešno izvedena…. V času prenove župnišča sem se sam pripravljal na duhovno vodenje osemdnevnega romanja v Lurd, Compostelo in Fatimo, ki ga je organizirala Agencija Aritours, tja sem s romarji iz cele Slovenije poromal konec septembra in tam sem se, kot že omenjeno, srečal tudi s dr. Bogdanom Dolencem… Fatimske Marije smo se spomnili tudi v naši romarski cerkvi Marije Vnebovzete v Vinjah. Na dan pred Vnebovzeto smo tam pripravili slovesnost, ki smo jo zaključili s petimi litanijami. Naslednji dan smo se posvetili Mariji… Že v juniju smo tam molili in darovali sv. mašo tudi za narodno spravo. K osebni in narodni spravi so nas spodbujal tudi v času misijona, pa tudi v adventu, ko so nas k narodni spravi spodbujali slovenski škofje, so se predstavniki župnije udeležili tudi maše za vse žrtve slovenske revolucije na Brezjah. Tudi pri sv. Križu se vsaj enkrat letno daruje sv. maša za vse teharske in roške žrtve, a se tam maše ne udeleži toliko ljudi…  

Ob sklepu počitnic smo se z Društvom dr. Janeza Janeža odpravili še v Žužemberški grad in v Vinico na medgeneracijski izlet. V romarski cerkvi na Žežlju smo imeli mašo, potem pa se zaustavili še ob Kolpi in nekateri so tudi skočili vanjo. Naslednji dan je v Gostinčarjevi kapeli Svete modrosti na Lazah maševal akademik dr. Jože Krašovec.

In potem se je pričelo novo katehetsko leto. V pripravo na birmo smo poleg birmanskih skupin in duhovnih vaj, ki bodo v mesecu marcu naslednje leto, vključili tudi predavanje zakoncev Polone in Tomaža Sokol iz Zavoda Iskreni.net o Teologiji telesa. Z novim katehetskim letom je v župniji končno začel delovati otroški pevski zborček, v katerega so vključeni tudi njihovi starši. Zbor je prevzela gdč. Rebeka Jerina, ki že četrto leto obiskuje orglarsko šolo in bo že sodeloval pri otroški polnočnici in pri maši na nedeljo Svete družine... V Stično smo se letos odpravili dvakrat: prvič na srečanje mladih v mesecu septembru, drugič pa na slovensko-hrvaško srečanje ob sklepu 100. jubileja fatimskih prikazovanj. Na žegnanju pri sv. Križu se nam je misijonar p. Ernest spet pridružil, pa tudi njegovi pomočniki. Razpoloženje v pripravi na misijon je torej v fari raslo.

Na dan pred misijonsko nedeljo smo imeli v župniji dan celodnevnega češčenja Najsvetejšega zakramenta. Pridružil se nam je tudi g. dekan Alojzij Grebenc, ki je dopoldne daroval sveto mašo. Veseli smo bili njegovega obiska, saj je s tem nekako obnovil tradicijo obiskov dekana na dan celodnevnega češčenja… Na misijonsko nedeljo nas je s razstavo slik o Madagaskarju razveselila slikarka ga. Cecilija Grbec, argentinska Slovenka. Poleg nje so se nam s svojim pričevanjem pridružile še sestre Matere Terezije. Štirinajst dni pred misijonom so nam s svojim sodelovanjem lepo pripravile prostor, v katerem naj bi potekal naš župnijski misijon. Sestre Matere Terezije so nam poklonile še svetinjice svoje ustanoviteljice, in nam obljubile, da bodo z nami ostale povezane v molitvi. Tudi sv. Materi Tereziji, zavetnici vseh misijonov, smo priporočili naš župnijski misijon.  

Po prazniku vseh svetih smo se spomnili vseh zakonskih jubilejev. Tokrat se nam je pri praznovanju zahvalen nedeljo pridružilo 17 zakonskih parov. Sicer se je letos v fari poročil le en par, poleg tega sem jih oklical še šest parov.

In potem je čas za misijon končno nastopil. Potekal je od 10. do 19. novembra pod geslom Božje ime je usmiljenje. To geslo je bilo vzeto iz uvodnega nagovora papeža Frančiška, ki je potem, ko je nastopil svojo apostolsko službo, s svojim zgledom jasno pokazal, da smo poklicani odgovarjati na to Božje usmiljenje. Z molitvijo in maševanjem, nagovori in spovedovanjem, pa tudi že s svojo navzočnostjo so misijonarji med nami ustvarjali prostor, v katerem je božja milost lahko postala oprijemljiva. In mi smo veseli prihajali k studencu žive vode v farno cerkev ali pa se nas je ta voda dotaknila kar na domovih. Po desetih dneh intenzivnega duhovnega dogajanja smo lahko doživeli, kako lepo je začutiti Božje usmiljenje in odpuščanje. Seveda se s sklepom misijona naša duhovna pot še ne zaključuje, boji z grehom kot največjim sovražnikom človekove sreče se ne bodo prekinili, a opogumljeni s božjo milostjo in s v spovedi prenovljenim cerkvenim občestvom bomo še bolj kot prej vedeli, da Bog vselej zmaga, zato je dobro biti na njegovi strani.  Po besedah papeža Frančiška smo sedaj tudi sami povabljeni, da postanemo misijonarji… Misijonarji nas pri tem še naprej podpirajo s svojo molitvijo.

Skavti so bili v tem letu zelo aktivni, steg Dol-Dolsko ima sedaj 80 članov iz vseh generacij. Tretjo adventno nedelj9o so nam prinesli Betlehemsko lučko miru. Sicer pa so se zbirali vsak petek, poleti pa se izvidniki odpravili v Dolnjo Trebušo, popotniki in popotnice pa v hrvaško Istro… 

Dom duhovnih vaj pri Sv. Križu je letos gostil skupine skavtov iz Litije, Grosupljega, Breznice, Železnikov, Ljubljane in mladih iz Šmartnega pri Litiji. Tudi duhovne vaje za naše birmance smo organizirali v tem domu. Po zaslugi občine Dol se bo odslej lahko igrišče pod domom tudi ponoči osvetlilo, kar naj pripomore, da se bodo ob nogometu tako krajani  kot gostje med seboj še bolj povezali za skupno dobro. Rek zdrav duh v zdravem telesu še vedno velja, pa naj se to pokaže tudi na tak način… 

Župnijska Karitas in Društvo dr. Janeza Janeža sta sodelovali z bolniško župnijo, Karitas je  skrbela za promocijo fare v Bolniški župniji ob dnevu bolnikov in ob žegnanju, ki ga imajo na praznik Povišanja svetega križa. Sicer članice Karitas dvakrat letno obiščejo vse starejše in bolne po domovih, spomnijo se jih tudi ob njihovih okroglih rojstnodnevnih jubilejih. Večjih socialnih problemov, hvala Bogu, v naši fari ne čutimo, zato z obleko zalagamo Župnijsko Karitas v Štepanji vasi. Pakete hrane pa razdelimo petim družinam... 

Ministrantov imam pri svetih mašah približno petnajst. Nedeljsko mašo pridno obiskujejo, delavniške pa redko. Na dekanijskem kvizu letos niso sodelovali… Še naprej medse vabimo še nove ministrante in ministrantke. Ga. Pavla Jemec je spodbujala osnovnošolce k branju za Slomškovo bralno priznanje, poleg tega pa na vsakih štirinajst dni dežurala tudi v župnijski knjižnici. A obiskovalcev knjižnice ni bilo prav veliko. Škoda, saj tudi naša knjižnica premore kar veliko kvalitetnih knjig. Tudi naročanje verskega tiska (Družine, Ognjišča) je v upadanju Nekateri pa ga najbrž naročite po pošti. Spodbujam vas, da se s pomočjo tega tiska še bolje informirate o življenju in delu Cerkve na Slovenskem, saj boste tako lažje tudi sami pripomogli k njenemu delovanju.

S osnovno šolo v Dolu, Dolskem in Senožetih sodelujemo dobro. Čeprav je bila podružnična šola v Senožetih delno preoblikovana v vrtec, morem še naprej v njej v času, ko se zaključi popoldansko varstvo otrok, poučevati verouk. V Dolskem in v Dolu pa v šoli že tretje leto zapored vodim šahovski krožek…. Za novo leto bomo v župniji že enajstič organizirali novoletni šahovski turnir,

Člani Društva dr. Janeza Janeža poskrbijo za organizacijo miklavževanja...

Družina Uršič se vsako leto angažira za postavljanje jaslic, pri tem ji pomagajo osnovnošolski otroci, ki naberejo mah. Z otroci, ki obiskujejo verouk pri Svetem Križu in s prvoobajanci pri fari redno pripravimo božičnici. Tudi devetdnevnic pred praznikom in pred božičem se otroci radi udeležujejo. Skupaj z Marijo se pripravljamo na Božič…

Molitveni skupini sta dve in se zbirata k molitvi enkrat tedensko. Ob torkih po maši se srečuje molitvena skupina Jezusovega in Marijinega Srca. Ob četrtkih pred mašo pa se zbira druga molitvena skupina k molitvi rožnega venca. Pri obeh skupinah v središču izpostavljeno Najsvetejše, pred njim se moli in prosi tudi za nove duhovne poklice.  Seveda se pri molitvi zaustavljajo še mnogi posamezniki, ki pa jih ne bom omenjal…

Pevci na koru lepo prepevajo. Z zborom Sv. Helene so gostovali z božičnim koncertom v Zavinku pri Škocjanu. Ta  zbor vodi g. Marko Selšek, njegova sestra Marička Zavrl pa orgla. Občasno ji pomaga gdč. Rebeka Jerina, ki je zdaj prevzela tudi družinski zborček. Včasih, sploh v poletnih mesecih, je pri maši v farni cerkvi tudi petje ob spremljavi kitare in še drugih inštrumentov. Pri Sv. Križu pevski zbor vodi g. Pavle Povirk st., občasno pa mu pri igranju na harmonij pomaga gdč. Veronika Grilj. Vesel sem bil, da se je v času misijona  pri mašah vedno prepevalo. Pritrkovalci svojih srečanj nimajo, za večje praznike pa se vedno zberejo v zvoniku in pritrkavajo. Dobro bi bilo k pritrkavanju pritegniti še navdušene osnovnošolce, da bi se pesem zvonov vedno lepo slišala. 

Sobotne večerne maše se smatrajo kot nedeljske, v tem smislu pripravim tudi pridigo. Sprva sem poskušal navduševati otroke, da bi pri njih še bolj sodelovali, a teh ni pri mašah zelo veliko, zato pa tudi pridige ne morejo biti samo njim namenjene.

V decembru se adventni venčki izdelujejo pri go. Tončki Jemec v Petelinjah, skozi ves mesec pa poteka tudi pobožnost Marijo nosijo. K polnočnici se nekateri napotijo z baklami, to organizira Društvo Janeza Janeža…

Mežnarju v farni cerkvi g. Jožetu Bokalu se je že pred leti pridružil g. Ciril Koleša, oba se rada udeležujeta tudi srečanj za mežnarje. Lepo skrbita za urejeno sodelovanje ministrantov pri bogoslužju. Za krašenje farne cerkve poskrbijo farani po razporedu, ki ga objavim v oznanilih, pri sv. Križu pa za krašenje skrbi družina go. Irene in g. Marjana Prašnikar. V Vinjah se večkrat angažirata družini Vode in Pustotnik, redno pa tisti, za katerih pokojne sorodnike se daruje sveta maša. V Vinjah je občina poskrbela za parkirišče, česar sem vesel.  Prenova  tamkajšnje mežnarije nas še čaka…

Za gospodinjstvo v župnišču poskrbi moja sestra Metka. Pri ureditvi okolice župnišča mi zelo pomaga ga. Pavla Jemec, včasih pa tudi ga. Maja Sedej Prosenc. In g.  Jože Kokalj mi pokosi travo okrog cerkve in župnišča. Za pospravljanje Janeževega doma skrbi ga. Pavla Jemec, za župnišče pri Sv. Križu pa ga. Irena Prašnikar... Za cerkvene prte poskrbijo Lapičevi iz Senožeti.

Pri gospodarskem delu so mi v oporo ključarji. Pri urejanju blagajniške knjige mi pomaga ga. Helena Koprivnikar, pri urejanju blagajniške knjige za Karitas pa g. Slavko Tomažič. Pri pastorali pa se moram še posebej zahvaliti Župnijskemu pastoralnemu svetu, s katerim na mesečnih sestankih načrtujemo pastoralno delo. Hvala tudi g. Marjanu Tomažiču, da si prizadeva tako lepo urejati župnijsko internetno stran. On mi poleg katehistinje go. Blanke Jelnikar pomaga tudi pri verouku. Ga. Blanki Jelnikar se pri vodenju birmanskih skupin pridružujeta ga. Bernarda Ložar in ga. Metka Avsenik.

Za prve petke obhajam nekako 45 bolnikov, dvakrat letno pa jih obiščejo tudi sodelavci Karitasa. V času misijona sva vas z misijonarjem obiskala še več, veliko vas je sprejelo tudi zakrament svete spovedi in bolniškega maziljenja. Letos sem krstil 16 otrok, 11 deklic in 5 dečkov, pokopal pa 17 faranov,9 žensk in 8 moških. Med njimi jih 7 ni prejelo zakramentov za umirajoče. Spodbujam vas, da v prihodnje za to poskrbite.

Leto, ki je pred nami, bo potekalo v znamenju sinode mladih in v luči trajnega izziva, kako predajati vero mlademu rodu, da jo bo mogel sprejeti kot dragocen zaklad in iz nje zaživeti. Molimo v ta namen…