»Pridi k nam tvoje kraljestvo«

Ko današnji človek, ki ni vajen brati Svetega pisma, sliši besedo »kraljestvo«, najprej pomisli na določeno obliko svetovne vladavine, ki je bila v zgodovini zelo pogosta, danes pa nima več tolikšnega pomena.

Najpogostejša beseda v evangeliju je »Božje kraljestvo« in je v samem središču Jezusovega oznanjanja.

V Stari zavezi je Božje kraljestvo oznaka za pričakovano odrešitev. Božje kraljevanje je sprejemanje njegove volje pri vseh ljudeh. Označuje ga materialna blaginja in politična osvoboditev. Prišlo naj bi z velikimi kozmičnimi znaki, prinesel pa naj bi ga mesija, maziljeni kralj iz Davidovega rodu.

Jezusovi učenci vidijo tega mesijo v Jezusu in pričakujejo, da bo ustanovil Božje kraljestvo. Seveda si želijo tudi najvišje položaje v tem kraljestvu. Med njimi nastane prepir o tem, kdo je največji v nebeškem kraljestvu. In takrat sledi šok za učence. Jezus postavi med njih majhnega otroka in reče:

»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo!  Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Lk 18, 3-5)

Ob tem moramo vedeti, da v tistem času žena ni imela skoraj nobenih pravic, bila je »privesek« moža, otrok pa »privesek« žene. In takšnega otroka je Jezus postavil za vzgled učencem.

Za učence, ki pričakujejo vodilna mesta in ugodno življenje, pa presenečanj še ni konec. Jezus jim reče: »kdor hoče postati med vami velik, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik« (Mt 20, 26-27).

Nikjer v evangeliju ni pojasnjeno, kaj je Božje kraljestvo. Jezus o tem ne podaja nobene razlage.

Vendar pa je Jezus v prilikah in s svojimi čudežnimi deli tudi preprostim ljudem tistega časa dal vedeti, kaj je Božje kraljestvo. V prilikah razlaga o Božjem kraljestvu s preprostimi besedami in uporablja situacije iz običajnega življenja, čudeži pa so znamenja njegove božanske moči in skrbi za težave ljudi. Evangelij po Janezu sploh ne uporablja besede »čudež«, ampak »znamenje«: »Tako je Jezus v galilejski Kani naredil prvo od znamenj in razodel svoje veličastvo in njegovi učenci so verovali vanj.«(Jn 2,11)

Govori, da ne pride spektakularno, ampak neopazno. Prihaja tiho, raste iz malega, raste v srcu človeka, ki posluša Božjo besedo in živi po njej.

Jezus oznanja popolnoma novi svet, nove odnose med ljudmi ter nove odnose med ljudmi in Bogom, svet, v katerem ne bo več zla, krivic greha, bolezni, trpljenja.... Jezus začne s svojimi dejanji ustvarjati ta novi svet, dokončanje pa bo na koncu sveta: »In prebival bo z njimi, oni bodo njegova ljudstva in Bog sam bo z njimi, njihov Bog.  In obrisal bo vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več.« (Raz 21, 3-8).

To kraljestvo se začne ustvarjati z Jezusom. S čudeži, ki so istočasno tudi znamenja, dokazuje svoje božansko poslanstvo, oznanja prihod Božjega kraljestva in kaže, kakšno je to kraljestvo. To kraljestvo je v osebi Jezusa pravzaprav že prisotno med ljudmi.

Jezus v govoru na gori (Mt 5, 3-12) našteje tiste, ki so prvi določeni za nebeško kraljestvo: ubogi v duhu, žalostni, krotki, lačni in žejni pravičnosti, usmiljeni, čisti v srcu, tisti, ki delajo za mir, preganjani zaradi pravičnosti, preganjani in zaznamovani zaradi Jezusa. Vsi tisti naj se veselijo in radujejo, kajti njihovo plačilo v nebesih bo veliko.

Jezus v razgovoru z učenim farizejem Nikodemom (Jn 3, 1-21) razlaga, kaj je to Božje kraljestvo in kako se v njega pride: »Resnično, resnično, povem ti: Če se kdo ne rodi od zgoraj, ne more videti Božjega kraljestva.« Jezus v Evangeliju po Janezu poistoveti »Kraljestvo » z »Življenjem« in več govori o »Življenju« kot o »Kraljestvu«.

»Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju.« (Jn 10, 10).

In za to gre – za naše večno življenje pri Bogu. Gre za Božji dar, za milost., na to pa moramo odgovoriti s spreobrnitvijo. Jezus pravi:«Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj.« (Lk 9,23)

Vsak dan, zares vsak dan nositi svoj križ. Pod križem se tudi pade. Pogosto, verjetno vsak dan. Ampak vsak dvig po padcu je spreobrnitev. To je edino, kar mora grešni človek narediti, da ostane v hoji za Jezusom. V hoji, ki vključuje odpovedovanje sebi, usmiljenje in ljubezen do bližnjega, bolezen in smrt, predvsem pa zaupanje v Boga. Bogu najbolje dokažemo svojo ljubezen do njega s tem, da mu zaupamo in da se mu zaupamo.

Jezus nam govori, da bo dokončen prihod Božjega kraljestva ob koncu sveta, ko se  bo zgodilo vstajenje mrtvih in končna sodba. Jezus nam sporoča, da smrt ni konec, pri katerem naj bi veljalo, da je nekdo imel srečo in užival na račun drugih, na drugi strani pa so zatirani, trpinčeni, reveži, pregnani in pobiti imeli pač smolo v življenju. Sodnik je znan – to je naš Odrešenik.

Opis končne sodbe spada med najlepša besedila Evangelija po Mateju:

»Ko pride Sin človekov v svojem veličastvu in vsi angeli z njim, takrat bo sédel na prestol svojega veličastva.  Pred njim bodo zbrani vsi narodi in ločil bo ene od drugih, kakor pastir loči ovce od kozlov.  Ovce bo postavil na svojo desnico, kozle pa na levico.  Tedaj bo kralj rekel tistim, ki bodo na desnici: ›Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta!  Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli,  nag sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali, v ječi sem bil in ste prišli k meni.‹  Tedaj mu bodo pravični odgovorili: ›Gospod, kdaj smo te videli lačnega in te nasitili ali žejnega in ti dali piti?  Kdaj smo te videli tujca in te sprejeli ali nagega in te oblekli?  Kdaj smo te videli bolnega ali v ječi in smo prišli k tebi?‹  Kralj jim bo odgovoril: ›Resnično, povem vam: Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.‹ (Mt 25, 31-39)

Jezus pravi:«Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo.« (Mt 6,33)

Zato je prošnja v očenašu »pridi k nam tvoje kraljestvo« osrednja in najpomembnejša prošnja, ker prosimo za večno življenje. Gre za Jezusovo sporočilo, da je smisel in cilj človeškega življenja prihod v Božje kraljestvo, v večno življenje pri Bogu, ki je neskončna ljubezen.

                                                                                                                  M. Tisaj