Farno romanje ob dnevu državnosti na Goro pri Sodražici

Ob dnevu državnosti se farani naše župnije vsako leto odpravimo na že tradicionalno farno romanje. Letos nas je pot vodila na Goro pri Sodražici in v okolico. Po zaslugi našega župnika, ki je vztrajno vabil farane k udeležbi in romanje tudi organiziral, je tudi letošnje romanje odlično uspelo.

Sobota 24. junija je bil letos kar dvojni praznik: praznik rojstva Janeza Krstnika in praznik Srca Marijinega. Že na avtobusu smo veliko zvedeli o zgodovini čaščenja Srca Marijinega in se tako duhovno naravnali na praznovanje.

Najprej smo se ustavili na pokopališču v Velikih Laščah, kjer je pokopan naš bivši župnik g.Vinko Čampa. Poiskali smo njegov grob, se poklonili njegovemu spominu in molili za pokoj njegove duše. Še več krajev, kjer smo potovali, je povezanih spokojnim župnikom Vinkom. Naslednja postaja našega romanja je bila Nova Štifta. Sem je hodil ministrirat  g. Čampa in se pod Marijinim varstvom kalil za duhovni poklic. Ogledali smo si čudovito romarsko cerkev posvečeno Mariji Vnebovzeti. Cerkev je osmerokotne oblike, tako kot naša cerkev Sv. Helene. Mogočen baročni oltar z mnogimi angelčki pa je podoben tistemu v Vinjah, kjer tudi skozi barvna okna sije čudovita svetloba na Marijin kip. Ob cerkvi  so t.i. svete stopnice, na stenah pa freske, ki prikazujejo Kristusovo trpljenje. Kdor se je lahko, se je v zbranem premišljevanju po kolenih povzpel na vrh stopnic.

Nadaljevali smo pot mimo vasi Zapotok, kjer se je rodil g. Vinko Čampa. Ustavili smo se v Sodražici. Ogledali smo si cerkev , ki je posvečena Mariji Magdaleni. Tu je v času bivanja v Sodražici, ko so pristojni preverjali pristnost čudežnega dogajanja, prejemala sveto obhajilo Magdalena Gornik. V tej cerkvi je pre petidvajsetimi leti prejel diakonsko posvečenje naš g. župnik Marko Avsenik. Nato smo si v dvorani ogledali film Slovenska mistikinja – Magdalena Gornik, ki je posnet po knjigi Martine Kraljič in govori o Magdaleninem življenju, trpljenju in mističnih dogajanjih. Odpeljali smo se na glavni cilj našega romanja, na Goro nad Sodražico, kjer je pokopana Magdalena Gornik. Naš g. župnik Marko je v cerkvi Marije Snežne daroval sveto mašo. Med mašo smo prosili za naše družine, za našo župnijo, za našo domovino, za naše voditelje, za letošnje novomašnike, za nove duhovne poklice in tudi vsak zase. Po sveti maši smo obiskali grob Magdalene Gornik z napisom: Blagor njim, ki so čistega srca, ker oni bodo Boga gledali. Zmolili smo desetko rožnega venca z namenom, da bi bila kdaj prišteta med blažene.

Po kosilu v Loškem Potoku smo si ogledali čudovit vrt, ki ga z velikim veseljem urejata zakonca Knavs in ga prijazno pokažeta obiskovalcem. Ob razgledu daleč naokoli in pogledu na raznovrstne trave, cvetlice in grmičke se spočije oko in srce. V tem delu naše lepe domovine stoji grad Snežnik, ki si ga zaradi poročnega slavja nismo mogli ogledati, smo se pa sprehodili po okolici. Ostalo nam je še nekaj časa, zato smo se odpeljali do Cerkniškega jezera, ki ga pa v tem sušnem obdobju ni bilo. Čeprav nismo bili najavljeni, so nas v muzeju prijazno sprejeli in nam pokazali video o Cerkniškem polju skozi vse letne čase, o rastlinstvu, živalstvu in ljudeh. Na maketi Cerkniškega presihajočega jezera pa smo lahko nazorno videli vse pritoke, ki v deževni dobi napolnijo polje in nastane jezero, v sušni dobi pa odteče voda skozi požiralnike in nastane polje, kjer lahko kmetje zemljo tudi obdelujejo.

Pot proti domu nas je vodila mimo Rakeka, kjer je več let služboval g. Vinko Čampa.

Tako smo zaključili praznično soboto in prejeli veliko za telo, duha in dušo.

Pavla Jemec

 

 

Magdalena Gornik

(vir: ŽU Gora, Petrinci)

 

Magdalena je bila rojena 19.7.1835 v vasi Janeži, kot tretja hčerka v revni kmečki družini sedmih otrok.

Nekega pomladnega dne leta 1847 (stara je bila 12 let) se ji je na polju prikazala žena, ki se je kasneje predstavila kot Marija, Jezusova mati. Deklici je naročila, naj se njenemu Sinu odslej zahvaljuje za vse dobrote ter mu daruje vsa svoja dela in trpljenje.

Tako se začne mistično življenje Magdalene, ki je nato kar 47 let živela brez vsakršne zemeljske hrane. Prejemala je le sveto obhajilo in skrivnostna zrnca. Na svojem telesu je nosila znamenja Kristusovih ran (stigme), doživljala posebne izraze božje naklonjenosti, zamaknjenja in videnja ter se pojavljala z nenavadnimi darovi, tako, da so ljudje od blizu in daleč že od leta 1848 dalje prihajali na Goro gledat, kaj se dogaja.

Magdalena sama je napovedala, da bo znova zaživel med ljudmi spomin na to dogajanje ter  bo vse več ljudi prihajalo in se v težavah s priprošnjo zatekalo k njej ter se bodo na njeno priprošnjo začela dogajati uslišanja.

Njen grob postaja romarski kraj. Romarji čedalje pogosteje in v večjem številu prihajajo na ta kraj, kjer se ji priporočajo v uslišanje ter posredovanje prošenj pri Bogu.

Njeni izbojevani boji, pa tudi če še tako težko doumljivi, naj nam bodo zgled, naj nam dajo pogum in moč v boju in trpljenju tega sveta. Ne pozabimo na njene besede: »Pojdite, pojdite, ljube duše, po tej poti, ki jo je Jezus zapovedal… Ostra je pot, strašno težka, pa vendar je duša tako vesela, ko gre po njej, vesela je, ko se spomni na Jezusa«.

Magdalena Gornik je umrla 23. februarja1896. Ohranjen je spomin, da je njene bližnje skrbelo zavoljo pogostitve pogrebcev. Ona pa jih je pomirila, naj si ne delajo skrbi, saj bo že Bog poskrbel, da bo vse prav. In res, zapadlo je izredno veliko snega ter pritisnil oster mraz, da se je ob pogrebu zbralo le osem pogrebcev.

V Petrincih stoji tudi znamenje, kjer se je Marija prvič prikazala Magdaleni, v njeni rojstni vasi pa stoji kapela, h kateri je Magdalena pogosto hodila molit.

Na zemljevidu imena Gora ne boste našli, ker je Gora skupno ime za pet vasi, ki tvorijo župnijo Marije Snežne Gora pri Sodražici: Betonovo, Janeži, Kračali, Kržeti, Petrinci.