Avtor: zudolsko Objavljeno: 4. 02. 2017

Misijon v župniji sv. Helena Dolsko

                      od 10. do 19. novembra 2017

 

                "BOŽJE IME JE USMILJENJE"                

PO MISIJONU V NEDELJO KARITAS

            Misijon je za nami, z nedeljo Karitas začenjamo novo bogoslužno leto, pred nami je sinoda mladih in tudi leto mladih, ko naj bi razmišljali o poklicanosti in poslanstvu, ki jo je od Boga prejel vsakdo izmed nas. Uvod v to novo obdobje  podaja kar papež Frančišek, ki nas neprestano spodbuja, naj odkrijemo svojo poklicanost in poslanstvo, naj »gremo iz sebe«, da bi poslušali glas Gospoda in obenem tudi vrednotili cerkveno skupnost, iz katere izviramo, kot privilegiran kraj, kjer se rodi Božji klic, kjer se ta klic tudi hrani in končno izraža.

Ta krščanski poklic ima misijonsko razsežnost, vsi kristjani smo namreč poklicani, da bi bili misijonarji evangelija. Jezusovi učenci v resnici ne prejmemo daru Božje ljubezni za zasebno tolažbo, prav tako nismo poklicani, da bi promovirali same sebe in niti da bi ščitili interese neke družbe,… ampak, ker se nas je preprosto dotaknilo veselje, da nas Bog ljubi, kot smo to okušali v času misijona….  te izkušnje ne moremo ohraniti samo zase… Čeprav doživljamo številne šibkosti in se včasih počutimo malodušne, moramo dvigniti glavo k Bogu, ne da bi se prepustili občutku neustreznosti ali predali pesimizmu, ki nas naredi za pasivne opazovalce utrujenega in monotonega življenja.

Papež nas spodbuja: »Ni prostora za strah«. Bog sam prihaja očistit naše »nečiste ustnice«, nas naredit primerne za poslanstvo: »Tvoja krivda je izbrisana, tvoj greh je odpuščen.« Nato sem slišal glas Gospoda: »Koga naj pošljem? Kdo bo šel za nas?« Rekel sem: »Tukaj sem, pošlji mene!«

Spominjam se, kako sem se sam odločal za duhovni poklic. Potem ko se je ta kalil v župnijski mladinski skupini in na mnogih duhovnih vajah, potem ko sem  po duhovnikih dobival spodbude, da bi morda zmogel, v kar pa sam nisem bil prepričan, mi je Bog na pomoč poslal še svojo mater Marijo. Brez nje se ne bi upal odločiti za tako poslanstvo. Pogostokrat sem jo doživljal in jo še doživljam v svojem življenju… In zavedam se, da je potrebno svoj poklic tudi izprositi in izmoliti. Ne le, da naj drugi prosijo zame, tudi sam moram prositi, da bi bil Bog meni in našemu narodu po meni še naprej milostljiv. Naj mu vedno pošilja dovolj duhovnikov, redovnikov, redovnic in misijonarjev, da nas bodo vodili k Njemu. Brez Njega smo tolikokrat kakor izgubljeni. Z njegovo pomočjo pa se moremo, s prenovljeno misijonarsko zavzetostjo, odpraviti tudi izven varnih območij svetega obzidja templja, da bi »omogočili Božji nežnosti prekipevanje v blagor ljudi«. Kakor je Jezus s dvema učencema, ki sta se napotila v Emavs, pokazal, da jih spremlja še tudi po smrti, tako verjamemo, da tudi nas po misijonu še spremlja…

Vtisi z misijona v Feniksu


 

 

                MOLITEV ZA USPEH MISIJONA               

Bog, naš dobri Oče,

v pripravi na župnijski misijon

se Ti zahvaljujemo za vse tvoje darove,

ki nam jih naklanjaš.

Prosimo te, poglobi

v nas odnos do svete evharistije 

in do prejemanja zakramentov.

Opogumi nas za dejavno ljubezen,

trdno upanje in močno vero.

Preženi od nas malodušje in strah.

Po Kristusovi daritvi poživi

našo skrb za sočloveka.

Pošlji nam svojega Svetega Duha,

ki naj nam podari globljega 

spoznanja Tebe

in Tvoje ljubezni do nas.

Darovi Svetega Duha naj nam pomagajo,

da bomo mogli pred ljudmi pričevati

veselo oznanilo Kristusovega evangelija